Razstava z naslovom Hommage au 9. mai je tako posvečena 65. obletnici osvoboditve Ljubljane. Gre za cikel 17 slik, ki so vsaj posredno povezane s koncem druge svetovne vojne. Ciuha je želel s slikami opozoriti na 9. maj leta 1945, čas, ko je bil umetnik pred prihodom partizanskih enot v Ljubljano kot eden izmed propagandistov sedmega korpusa poslan na radijsko postajo. Takrat so v eter prebrali poslanico Jožeta Borštnerja, prvega komandanta Ljubljane. Ciuha, ki je bil najmlajši iz skupine in je danes edini še živ, se želi z razstavo oddolžiti prav takratnim propagandistom.
Življenje in umetniški vplivi
Leta 1924 v Trbovljah rojeni Jože Ciuha je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Diplomiral je leta 1950, nato pa se pri profesorju Slavku Pengovu izpopolnjeval na specialki za zidno slikarstvo. Na študijskih potovanjih se je srečal z likovno tradicijo Avstrije, Belgije, Nemčije, Nizozemske, Francije, Švice, Italije, Švedske, Poljske, Rusije in Makedonije. Tam je prišel v neposredni stik z bizantinsko dediščino, ki je močno vplivala na začetno obdobje njegove slikarske dejavnosti.
Med letoma 1959 in 1961 se je posvetil preučevanju budistične umetnosti in filozofije na rangunski univerzi, pozneje pa z indijanskim civilizacijam Južne Amerike. Ukvarjal se je tudi s pedagoškim delom. V 60. letih je poučeval likovno vzgojo na bežigrajski gimnaziji, v 70. letih pa je vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu in gostoval na Zahodni michiganski univerzi. Dve leti je poučeval grafiko na mednarodni grafični šoli v Benetkah in predaval tudi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.
Za svoje delo, ki ga je predstavljal na več kot 345 samostojnih razstavah, je prejel več nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada (1967), Župančičevo nagrado (1975), Jakopičevo nagrado (1981) in nagrado na XVI. mednarodnem grafičnem bienalu.