Božena Kolman Finžgar je direktorica knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. Foto: Radio Prvi/osebni arhiv
Božena Kolman Finžgar je direktorica knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica. Foto: Radio Prvi/osebni arhiv

Čopovo diplomo za izredno pomembno življenjsko delo na področju knjižničarstva, ki je najvišja stanovska nagrada, je prejela Božena Kolman Finžgar, ki se je v prostor mladinskega knjižničarstva zapisala s številnimi projekti za spodbujanje ljubezni do branja in predvsem prebujanja zanimanja za branje. Njeni projekti velikokrat sežejo tudi čez občinske meje, kot sta na primer projekta Branje na daljavo in Noč z Andersenom.

Nagrajenka v duhu slogana "Razmišljaj globalno, deluj lokalno" redno skrbi za prenos aktualnih mednarodnih smernic v lokalno okolje. V največji meri se je to njeno razmišljanje udejanjilo pri izgradnji nove knjižnične stavbe v Radovljici. Še bolj pa, ko je knjižnično stavbo spreminjala in jo še spreminja v knjižnični dom mesta, so zapisali v utemeljitvi.

Še Čopovi priznanji za enkratne dosežke
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je podelila še Čopovi priznanji za enkratne dosežke, ki so plod izvirnih strokovnih pristopov ali za posebne zasluge pri popularizaciji knjižničarstva, krepitvi ugleda knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti ter za zasluge pri razvoju knjižnične dejavnosti.

Stanovske nagrade nosijo ime po Matiji Čopu zaradi njegovega pomembnega prispevka k razvoju slovenskega knjižničarstva. Foto: Wikipedia
Stanovske nagrade nosijo ime po Matiji Čopu zaradi njegovega pomembnega prispevka k razvoju slovenskega knjižničarstva. Foto: Wikipedia

Priznanji za leto 2021 sta prejeli Marjetica Škrlec iz Mestne knjižnice Ljubljana in Ksenija Trs iz Mariborske knjižnice.

Marjetici Škrlec so podelili priznanje za sistematično prizadevanje za izboljšanje prostorskih pogojev za izvajanje knjižnične javne službe v knjižnični mreži Mestne knjižnice Ljubljana. Kot še piše v utemeljitvi, njeni idejni prostorski načrti se prilagajajo različnim izhodiščnim situacijam in stanjem knjižnic ter upoštevajo standarde za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih ter smernice za načrtovanje knjižničnih zgradb. Nove knjižnice so tako prijaznejše do zaposlenih in do uporabnikov ter uvajajo pomembne izboljšave.

Ksenija Trs iz Mariborske knjižnice pa je prejela priznanje za predano uresničevanje poslanstva potujoče knjižnice in doseganje zadanih ciljev – povezovanja knjižnice, knjižničarjev, knjig in ljudi. Njeno delo nedvomno vpliva na lokalno in širšo strokovno in družbeno javnost. Verjame v to, da lahko knjige spreminjajo življenja posameznikov, bogatijo lokalno skupnost ter širši prostor, še piše v utemeljitvi.

Do zdaj podeljenih 221 diplom, 65 priznanj in šest plaket
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je v nagovoru ob podelitvi nagrad povedala, da že več kot skoraj pol stoletja kontinuiranega vrednotenja bibliotekarske dejavnosti in dela posameznikov, ki se ukvarjajo s knjižničarstvom, skupaj z letošnjimi nagrajenkami za leto 2021 v številkah pomeni 221 diplom, 65 priznanj in šest plaket, ki jih je prejelo 292 knjižničarjev in knjižničark.

Ob tem je opomnila, da se za številkami skriva veliko pomembnejše sporočilo, ki ga vsak dan v naše domove prinašajo slovenske knjižnice, njihovi zaposleni. "To je sporočilo o knjigah, ki, kakor je poudaril minister Vasko Simoniti v svojem govoru ob letošnji podelitvi evropske nagrade za knjigo, so naš nakopičen spomin, naša resnica in ščit našega jezika." Po njenih besedah nabor vsakoletnih Čopovih nagrajenk in nagrajencev kaže na pomen široke palete dejavnosti, ki jih izvajajo knjižnice.


Posnetek podelitve, ki je letos potekala virtualno, si lahko pogledate tukaj: