RTV Slovenija pripravlja pet televizijskih in osem radijskih programov ter bralne vsebine od leta 1984 na teletekstu in od leta 2001 na portalu Multimedijskega centra (MMC). Pod okriljem RTV-ja že dolga leta delujejo tudi Simfonični orkester, Big Band RTV Slovenija, Komorni zbor, Otroški in Mladinski pevski zbor RTV Slovenija ter založba ZKP RTV Slovenija, ki je bila ustanovljena leta 1970. Neprecenljivi za ohranjanje slovenske kulturne dediščine so naši arhivi, pomemben del hiše pa je tudi enota Oddajniki in zveze, kjer skrbijo, da vsebine pridejo do ušes in oči naših uporabnikov.

95 let oddajanja Radia Ljubljana, predhodnikom Radia Slovenija
Radio Ljubljana je začel oddajati 1. septembra leta 1928 s poskusnim oddajanjem inženirja Marija Osane prek oddajnika, ki ga je izdelal sam že leta 1924. Prvi dan poskusnega oddajanja se je začel ob 9.30 s prenašanjem odprtja ljubljanskega velesejma. Poslušalce sta popoldne nagovorila Oton Župančič in Fran Saleški Finžgar. Časopis Slovenec je objavil, da sta poslala slovensko besedo v tekmo zračnih valov kot največja živeča oblikovalca slovenskega jezika.

Redno so začeli oddajati slaba dva meseca pozneje. Program je bil sprva le zvečer, kmalu pa so glasbo z gramofonskih plošč vrteli že v opoldanskem času. Ves spored razen glasbe s plošč je potekal v živo. Kljub slabi tehnični opremi je imel radio že od vsega začetka kot svoj t. i. pavzni znak kukavico. Leta 1963 je imel radio že 360.000 radijskih naročnikov, v povprečju pa ga je poslušalo pol milijona prebivalcev. Tega leta je bil t. i. prime time med 20. in 22. uro rezerviran za simfonični orkester ob ponedeljkih, radijsko igro ob torkih, opero ob sredah, narodne napeve ob četrtkih, komentirano oddajo ob petkih in razvedrilo ter plesno glasbo ob sobotah. Radio je prvič oddajal v stereotehniki leta 1965.

65 let oddajanja Televizije Slovenija
Za uradni začetek slovenske televizije štejemo 11. oktober 1958. Takrat se je začel eksperimentalni program iz TV-studia Ljubljana, ki se je ustalil 28. novembra, ko je program postal reden in se umestil med skupni jugoslovanski program, pri čemer je delež prenosov iz TV Ljubljana znašal približno 30 odstotkov. Ob ustanovitvi Televizije Ljubljana je združeno podjetje dobilo ime RTV Ljubljana, leta 1990 pa se je preimenovalo v RTV Slovenija. Ustanoviteljica tega javnega zavoda je država.

Program TV Ljubljana je začel leta 1960 oddajati vsak dan. Redno oddajanje v barvni tehniki je televizija začela leta 1974. Nekdanji TV Dnevnik – takrat TV Obzornik – je na začetku pripravljal Studio Beograd, ker pa je TV Ljubljana zavračala unitaristične in centralistične težnje po enotni jugoslovanski radioteleviziji, je uvedla svojo informativno oddajo TV Dnevnik, ki je šla prvič v eter 15. aprila 1968, ko sta se iz studia TV Ljubljana oglasila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec.

Že na začetku televizijskih prenosov iz Ljubljane je imel pomembno vlogo tudi šport. V letu 1963 smo prenašali skupno 17 dogodkov, od katerih je bila večina športnih. Za Evropsko radiodifuzno zvezo – Evrovizijo (predhodnico European Broadcasting Union – EBU) – je TV Ljubljana prvič snemala leta 1960, in sicer prenos smučarskih skokov iz Planice, s tem pa požela številne pohvale in občudovanja. Črno-bele podobe na zaslonih televizijskih sprejemnikov so začele dobivati barve v zgodnjih 70. letih. Programi TV Ljubljana so se medtem z leti močno krepili, v 70. in 80. letih zlasti pri športnih prenosih, v umetniških programih pa so televizijci utrli pot danes že utečenim koprodukcijam.

RTV Slovenija: Pionirji na področju medijev
Studio Radia Ljubljana je bil na takratni Bleiweisovi oziroma današnji Tivolski cesti za Bavarskim dvorom oziroma nasproti današnje Petrolove bencinske črpalke. Staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko, je v eni od oddaj na Radiu Slovenija ob obletnici povedal nekdanji član vodstva radia Pavle Jakopič.

Mikrofon je bil na začetku po njegovih besedah en sam, veliki studio, kot so ga imenovali, pa je bil tako majhen, da so pri nastopu večjega zbora morali odpreti vrata, medtem ko so pevci z močnejšimi glasovi prepevali kar s hodnika.

Praznični dan praznujemo po radijskih in televizijskih programih

Na praznični dan so na radijskih valovih predvajali spominsko oddajo Halo, tukaj Radio Ljubljana!, v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom so se poklonili pomembnemu ustvarjalcu zgodovine slovenskega radia, džezistu Jožetu Privšku, v oddaji Izbrana proza pa je bilo mogoče prisluhniti spominskemu eseju televizijske režiserke in scenaristke Helene Koder. Na TV Slovenija bo nocoj tudi prenos sklepnega večera Festivala slovenskega šansona, na katerem bodo razglasili letošnja Ježkova nagrajenca.