V luči teh dveh okroglih obletnic se bo 1. in 2. decembra v Narodnem muzeju Slovenije odvila mednarodna konferenca Egiptologija in Slovenci, ki jo organizirata Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani ter Inštitut za študije meništva in kontemplativne znanosti. Natančen program bodo še razkrili, v organizacijskem odboru pa so Jan Ciglenečki, Lucija Čakš Orač, Blaž Zabel, Žiga Smolič in Maja Ferfolja.

V Egiptu delujoči konzuli z naših tal in nekdanje slovenske odprave
Prvi dan konference bo posvečen faraonskemu obdobju. Beseda bo tekla o avstro-ogrskih konzulih slovenskega porekla, ki so sredi 19. stoletja delovali v Egiptu in se posvečali zbiranju starin. Ostanki njihovih zbirk predstavljajo današnje jedro egiptoloških zbirk v slovenskih muzejih. Skozi preostale prispevke bo predstavljeno delo Slovencev na področju egiptologije v preteklem in tem stoletju. Drugi dan konference bo posvečen slovenskim odpravam, ki so raziskovale in dokumentirale dediščino krščanskega Egipta. Predstavljena bo tudi zbirka koptskih tkanin, ki jo hrani Narodni muzej Slovenije.

Egiptološka ekskurzija po slovenskih krajih
Dan po konferenci bo sledila še egiptološka ekskurzija po Sloveniji, v okviru katere bodo pripravili ogled dvojice znamenitih sarkofagov iz obdobja Starega kraljestva (Četrta in Peta dinastija), ki ju je iz Gize pripeljal konzul Anton Lavrin in sta danes na pokopališču v Vipavi, egiptološke zbirke Narodnega muzeja Slovenije ter orientalističnega dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah. Na tem dvorcu so sredi 19. stoletja hranili bogato zbirko predmetov iz starega Egipta in Mezopotamije. Ekskurzijo bodo sklenili predavanje, koncert orientalske glasbe in recital orientalistične poezije Antona Aškerca v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah.

Ena najbolje ohranjenih faraonskih grobnic
Tutankamon je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pred našim štetjem. Ko je postal faraon, je bil star zgolj osem ali devet let, o njegovi vladavini je znanega bolj malo in po mnenju arheologov ne sodi med pomembnejše faraone tedanjega časa. Vendar pa je njegova grobnica ena najbolje ohranjenih ob odkritju nedotaknjenih faraonskih grobnic, kar so jih odkrili v Dolini kraljev.

Tutankamonovo grobnico je 4. novembra 1922 odkril britanski arheolog in egiptolog Howard Carter, a so jo ob prisotnosti številnih povabljenih visokih osebnosti in egiptovskih uradnikov uradno odprli 29. novembra. Sredi februarja 1923 je Carter odpečatil tudi vrata, ki so vodila do grobne komore s faraonovim sarkofagom.

Po mnenju strokovnjakov Tutankamon umrl nepričakovano in je zato pokopan v grobnici, ki je nenavadno majhna glede na njegov status, saj v času smrti še ni bila dokončana primernejša grobnica. Njegova mumija naj bi tako bila pokopana v grobnici, namenjeni nekomu drugemu.

Za razvoj egiptologije usodni kamen iz Rosette
18. septembra je minilo tudi okroglih 200 let, odkar je francoski jezikoslovec in egiptolog Jean-Francois Champollion razvozlal hieroglife. To mu je uspelo na podlagi kamna iz Rosette, pristaniškega mesta v zahodnem delu Nilove delte v Egiptu. Na kamnu, ki ga hrani Britanski muzej, je vklesano eno in isto besedilo v egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi ter grščini.