Z novo stalno razstavo v Koroškem pokrajinskem muzeju v spomin vračajo nekdanje poimenovanje, postavitev pa popelje po širši zgodovini Mežiške doline od prazgodovine do protireformacije.

Naslov nove razstave Guštanj za jutrno je nemara nenavaden, navezuje pa se na zanimiv dogodek iz srednjeveške zgodovine kraja. Leta 1317 je Herman Vovbrški Guštanj podaril svoji novopečeni ženi Elizabeti kot darilo po poročni noči skupaj z vsem, kar je spadalo k posestvu. Jutrna (tudi jutrnja) je torej poimenovanje za moževo darilo ženi po poročni noči, zgodba pa je bila izhodišče koroškim muzealcem za naslov tretje stalne razstave v postopno obnovljenih muzejskih prostorih na Ravnah.

Razstava, ki jo bodo v muzejskih prostorih na Ravnah na Koroškem odprli jutri, na sodoben način predstavlja razvoj Mežiške doline od prazgodovine do protireformacije. Začnejo z obdobjem okoli 6000 pred našim štetjem, pripoved pa sklenejo okoli leta 1600. Po besedah vodje projekta, arheologinje Saše Djura Jelenko, je bila predstavitev 7600-letnega obdobja na razstavi v majhnem prostoru razmeroma zahtevna naloga.

Nekaj časa na ogled tudi originalna guštanjska pečata
Po zgodovini popeljejo izbrani muzejski predmeti, fotografije in dokumenti, ki v petih sklopih predstavljajo arheološko, grajsko in sakralno dediščino Mežiške doline z 21 cerkvami. Prvič bodo na ogled nekatere kamnite sekire iz mlajše kamene dobe in fotografije v zadnjih letih odkritih rimskih spomenikov iz Zagrada, ki so v zasebnih zbirkah, nekaj časa bosta na ogled tudi oba originalna guštanjska pečata.

Posebna pozornost je namenjena prazgodovinskemu najdišču Pigl na Javorniku, rimskemu najdišču Zagrad pri Prevaljah, srednjeveškemu Guštanju kot pomembnemu fevdalnemu in trgovskemu središču, sistemu protiturške obrambe, imenovanemu turške šance, ter reformaciji in protireformaciji, ki jo je zaznamovala gradnja cerkve svete Uršule na Uršlji gori.

Kraj s kar desetimi grajskimi stavbami
Poseben fenomen območja predstavljajo gradovi, dvori in dvorci, ki jih je bilo na razmeroma majhnem območju Raven po do zdaj znanih podatkih najmanj deset. Stavbno sta ohranjena dvorec Ravne, v javnosti poznan kot grad Ravne, kjer so prostori Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, in propadajoči dvorec Javornik, ki je v lasti ravenske občine.

Razstavo je oblikoval arhitekt Edi Koraca, postavitev pa temelji na sodobni muzejski predstavitvi s poudarkom tudi na interaktivnih vsebinah, ki jih želijo tako približati mlajšemu občinstvu. Postavitev pa spremljajo tudi pedagoške vsebine in maskota radovedni Popek.
Pri snovanju razstave je Koroški pokrajinski muzej sodeloval z več zunanjimi institucijami in fotografi, ravenskimi gimnazijci ter prvič tudi z Društvom gluhih in naglušnih Koroške. Tako bo na razstavi predstavljen tudi film, v katerem je vsebina predstavljena s pomočjo znakovnega jezika. Razstava je deloma prilagojena tudi za slepe in slabovidne.

Z železarstvom nastopi nova doba
Časovno se nova stalna razstava, ki jo v Muzeju Ravne na Koroškem odpirajo jutri ob 18. uri, konča v obdobju, ki mu je kmalu sledil začetek železarstva oz. jeklarstva v Mežiški dolini. Letošnjo 400-letnico jeklarstva v Mežiški dolini bodo sicer zaznamovali z več dogodki.