Tabla pred objektom, ki so jo postavili leta 2011, je bila poškodovana v prometni nesreči, zato so zdaj postavili novi. Na prvi je predstavitev nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D in na drugi predstavitev MRC. Foto: MRC Maribor/Facebook
Tabla pred objektom, ki so jo postavili leta 2011, je bila poškodovana v prometni nesreči, zato so zdaj postavili novi. Na prvi je predstavitev nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D in na drugi predstavitev MRC. Foto: MRC Maribor/Facebook
Sorodna novica Ruski muzej v nekdanjem nacističnem taborišču rekonstruira zgodbe sovjetskih ujetnikov

Na konferenci danes že od poldneva predstavljajo vrsto prispevkov, s katerimi bi radi obnovili zgodovinski spomin na enega največjih pobegov iz nemških ujetniških taborišč – osvoboditev približno 90 zavezniških vojnih ujetnikov iz Stalagu XVIII D pripadajočega delovišča v Ožbaltu pod vodstvom avstralskega in angleškega ujetnika Ralpha Churchesa in Lesa Lawsa.

"Temu pripenjamo nekaj sorodnih tematskih področij. Druge svetovne vojne namreč ne moremo obravnavati le skozi en vidik, ampak lahko le z različnih vidikov poskusimo razložiti celotno takratno dogajanje na Slovenskem, ki je, kot vemo, med drugo svetovno vojno bilo eno najbolj kompleksnih," je povedal raziskovalec MRC Daniel Siter.

Največji pobeg vojnih ujetnikov v drugi svetovni vojni v Evropi
Izraz Vranov let se nanaša na osvoboditev zavezniških vojnih ujetnikov, ki so v Ožbaltu vzdrževali železniško progo, 31. avgusta 1944 pa so ob pomoči partizanske enote in domačinov pobegnili na Pohorje, kjer so se jim pridružili še drugi zavezniški vojni ujetniki. Skupina nekaj več kot sto ljudi je prek Zgornje Savinjske doline, Menine in Save prispela 10. septembra 1944 v Semič ter nato 17. septembra 1944 poletela s partizanskega letališča Otok pri Metliki v zavezniško bazo v Bari.

Sorodna novica Spomin na taborišče v Mariboru: na eni strani zidu groza in smrt, na drugi življenje

Eden od vodilnih ujetnikov Ralph Churches je leta 1996 opisal to akcijo v knjigi z naslovom Vranov let v svobodo. Na današnji konferenci v Mariboru bodo preko videokonference sodelovali njegov sin in še nekateri potomci drugih vojnih ujetnikov, ki so bili zajeti v taborišču Stalag XVIII D.

V tem objektu v današnji mariborski mestni četrti Melje je bilo med septembrom 1941 in marcem 1942 v nehumanih razmerah nameščenih več tisoč vojnih ujetnikov in številni, predvsem iz Sovjetske zveze, so zaradi izčrpanosti, nedohranjenosti ali bolezni tam umrli.

Muzej, ki trenutno živi od donacij
To dejstvo je pred leti potegnil iz pozabe novoustanovljeni MRC na čelu z Janezom Ujčičem in v tem objektu ob podpori Rusije vzpostavil muzej. A po ruski invaziji v Ukrajini in posledičnih mednarodnih sankcijah je izgubil rusko podporo in zdaj živi od donacij.

Ogledi objekta in stalne postavitve v njem so možni po dogovoru, občasno pa prirejajo strokovne dogodke in nadaljujejo zgodovinske raziskave.

"Muzej deluje v omejenih možnostih," je povedal Ujčič. Po njegovih besedah izvajajo skupinske oglede za šolarje, dijake, študente in organizirane skupine. Lani so jih obiskali zgodovinarji iz Nemčije, zanimanje pa je tudi pri potomcih zajetih vojnih ujetnikov.

Tabla pred objektom, ki so jo postavili leta 2011, je bila poškodovana v prometni nesreči, zato so zdaj postavili novi. Na prvi je predstavitev nekdanjega nacističnega taborišča Stalag XVIII D in na drugi predstavitev MRC.