Pompeji so ena najbolj obiskanih turističnih točk v Italiji. Leta 2019 so imeli več kot 3,9 milijona obiskovalcev. Vendar je tako arheološki park kot druge znamenitosti močno prizadela epidemija, zaradi katere skoraj ni bilo obiskovalcev. Foto: Arheološki park Pompeji
Pompeji so ena najbolj obiskanih turističnih točk v Italiji. Leta 2019 so imeli več kot 3,9 milijona obiskovalcev. Vendar je tako arheološki park kot druge znamenitosti močno prizadela epidemija, zaradi katere skoraj ni bilo obiskovalcev. Foto: Arheološki park Pompeji

Pasji robot je narejen tako, da se lahko "stlači" tudi v precej tesne prostore in obdrži ravnotežje na neravnem terenu. Njegova misija ni samo varovanje arheološkega parka, ampak tudi zbiranje informacij, ki bodo podlaga za prihodnje študije in intervencije. Obenem štirinožni robot dokumentira tudi potek restavratorskih del in izkopavanj, kar pomaga ohranjati varnost za arheologe na deloviščih.

Pika je razvilo ameriško podjetje Boston Dynamics, ki je pristojno za tehnološko podporo Pompejev. Obstaja namreč projekt Smart@POMPEI, katerega cilj je "inteligentno, trajnostno in vključujoče vodenje parka, ki se naslanja na integrirane tehnološke rešitve".

Roboti, sicer doma v proizvodnji, dobivajo nove funkcije
Medtem ko Piko išče morebitna problematična mesta na terenu, iz zraka ustvarjajo 3D-slike s pomočjo letalnika s skenerjem. Vodja parka Gabriel Zuchtriegel opozarja, da v Pompejih še nikoli niso preizkušali tako naprednih tehnologij.

"Tehnološki napredki v svetu robotike so – v obliki umetne inteligence in t. i. avtonomnih sistemov – ponudili rešitve in inovacije, ki jih praviloma povezujemo z industrijo in proizvodnjo," ugotavlja Zuchtriegel. "V preteklosti teh inovacij nismo uporabljali na arheoloških najdiščih zaradi heterogenosti okoljskih razmer in velikosti ozemlja."

V Pompejih, 23 kilometrov jugovzhodno od Neaplja, je živelo približno 13 tisoč ljudi. Ko je mesto izbruh Vezuva pokopal pod pepelom, plovcem in prahom, so se ohranili številne ruševine in ostanki mesta. Foto: Arheološki park Pompeji
V Pompejih, 23 kilometrov jugovzhodno od Neaplja, je živelo približno 13 tisoč ljudi. Ko je mesto izbruh Vezuva pokopal pod pepelom, plovcem in prahom, so se ohranili številne ruševine in ostanki mesta. Foto: Arheološki park Pompeji

Na lovu za roparji grobnic
Nova tehnologija tako upravnikom pomaga pri rutinskih obhodih in pri zbiranju podatkov, potrebnih za restavriranje in ohranjanje posameznih artefaktov. Piko bo med drugim iskal sledi podzemnih rovov, ki jih koplejo "tombaroli", roparji grobnic. Te nezakonite rove so kriminalci dolgo časa uporabljali za krajo relikvij in fragmentov, ki so nato končali na črnem trgu.

"Razmere v teh predorih, ki so jih skopali roparji grobnic, so pogosto izjemno nestabilne," pravi Zuchtriegel. "Uporaba robota bi lahko pomenila preboj na tem področju in pripomogla k hitrejšemu in varnejšemu delu."