Podelitev priznanj je potekala v ljubljanski Mestni hiši, ob tem pa je društvo podelilo tudi Aškerčevi priznanji. Prejeli so ju Tadej Cankar, Mateja Jeraj, Matevž Košir, Tadeja Tominšek Čehulić, Polona Trobec Mlakar, Mojca Tušar in Tanja Žohar iz Arhiva RS za znanstveno-kritično objavo arhivskih virov in spremno študijo z naslovom Dr. Albin Šmajd: Dnevnik in dosje (1941–1946), Bojan Himmelreich pa za razstavo in monografijo Je bilo v Celju dovolj mostov? in razstavo Filatelija v arhivih, arhivi v filateliji ter s tem za pomemben prispevek k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti.

Predano promoviranje arhivske dejavnosti in obsežen bibliografski opus
Aleksandra Pavšič Milost je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1981 diplomirala iz zgodovine in sociologije. Istega leta se je zaposlila kot arhivistka v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Večino časa je skrbela za arhivske fonde in ustvarjalce s področja gospodarstva. Veliko se je posvečala terenskemu delu, stikom z ustvarjalci, odbiranju in prevzemanju gradiva, pa tudi njegovi strokovni obdelavi in popisovanju. Med letoma 2016 in 2021 je skrbela tudi za gradivo in ustvarjalce s področja vzgoje in izobraževanja, od leta 2022 dalje skrbi pretežno za upravne fonde.

V novogoriškem arhivu je predavateljica na strokovnih usposabljanjih za delo z dokumentarnim gradivom in članica komisije za preizkus strokovne usposobljenosti. Njen bibliografski opus zajema strokovne članke o valorizaciji in prevzemih gradiva s področja gospodarstva. V arhivskih publikacijah, krajevnih zbornikih, jubilejnih publikacijah in časopisih je na osnovi arhivskega gradiva objavila vrsto zgodovinskih člankov o primorskih gospodarskih družbah. Ob tem je raziskovala in objavljala dela o znanih primorskih osebnostih in krajevni zgodovini. Pripravila je več odmevnih samostojnih razstav s katalogi. Neprecenljivo je tudi njeno delovanje v okviru Arhivskega društva Slovenije od leta 1981 dalje, dva mandata je bila tudi njegova predsednica, so zapisali v utemeljitvi.

Na vsakem koraku poudarjala pomen arhivov in arhivskega gradiva
Aleksandra Pavšič Milost je ob prejemu nagrade dejala, da jo je novica o nagradi presenetila, šokirala, tudi ganila. Tako veliko priznanje po njenih besedah samo po sebi nagrajenca sili, "da si izpraša vest, opravi inventuro svojega dela". Ob sprehodu po svoji arhivski poti je spoznala, da "ni naredila ničesar izjemno odmevnega, velikega, je pa res naredila marsikaj na številnih in raznolikih področjih arhivskega strokovnega dela". Pri svojem delu je na vsakem koraku dajala velik poudarek promociji arhivov in arhivskega gradiva. Zlasti mladim pa je skušala poleg poudarjanja pomena arhivov in arhivskega gradiva širiti ljubezen do domovine, do domačega mesta Nove Gorice in še posebej do slovenskega jezika.

V utemeljitvi priznanja avtorjem dela Dr. Albin Šmajd: Dnevnik in dosje (1941–1946) piše, da je izdaja arhivskih dokumentov Šmajda s svojo temeljitostjo in obsegom pomemben prispevek k osvetlitvi navedenega obdobja in dostopnosti arhivskih virov tako znotraj znanstvenih kot tudi širših zainteresiranih javnosti.

Za obe razstavi Bojana Himmelreicha pa v utemeljitvi preberemo, da sta razstavi s spremnima publikacijama poželi izjemno zanimanje strokovne in laične javnosti ter pomenita enega od presežkov na tem področju v zadnjih dveh letih.

Arhivsko društvo Slovenije Aškerčevo nagrado in priznanja podeljuje bienalno za posebne dosežke na področju arhivistike in popularizacije arhivske dejavnosti. Podeljuje jih od leta 2002 ob dnevu slovenskih arhivov, 20. oktobra, oziroma v dneh okrog navedenega datuma.