Figurice, ki upodabljajo dobro rejene ali noseče ženske, so ustvarjali prebivalci na evropskih tleh v zadnji ledeni dobi. Te male skulpture izvirajo iz obdobja pred med 38 in 14 tisoč leti, kar pomeni, da sodijo med najzgodnejša umetniška dela na svetu.

Figurice, ki so jih našli na območju današnjih Češke (A), Italije (B), Rusije (C) in Francije (D). Foto: Wikipedia
Figurice, ki so jih našli na območju današnjih Češke (A), Italije (B), Rusije (C) in Francije (D). Foto: Wikipedia

Večina jih je takega formata, da se jih lahko drži v dlani, za nekatere pa se predpostavlja, da so jih nosili kot amulete. Znanstveniki že dolgo razpravljajo o pomenu teh figuric in trdijo, da predstavljajo plodnost ali lepoto ali celo boginje, kar pa je podkrepljeno z le malo dokazi, piše The Art Newspaper. Poimenovanje Venerine figure se uporablja šele od 19. stoletja.

Trdo življenje v neusmiljenih razmerah
Raziskovalci z univerze v Koloradu in na ameriški univerzi v Sharjahu v Združenih arabskih emiratih so v članku, objavljenem v reviji Obesity, zapisali, da je figurice mogoče razumeti le skozi prizmo podnebnih in okoljskih sprememb, ki so jih evropski lovci in nabiralci doživljali v ledeni dobi. To je bil čas, ko so bile temperature pod ničlo, ledene plošče so bile vse obsežnejše, ljudje in živali pa so posledično stradali.

"Postavili smo hipotezo, da naj bi bile figurice namenjene izboljšanju preživetja v lovsko-nabiralniški skupnosti. Zlasti med nosečnostjo je debelost pomagala zagotoviti preživetje med epizodami hudega pomanjkanja hrane," so zapisali v članku.

Willendorfska Venera je bila odkrita 7. avgusta 1908 v avstrijskem mestu Wachau. Kipec iz apnenca je bil 25 tisočletij zakopan le 25 centimetrov pod površje zemlje, a so ga takoj po odkritju prenesli v dunajski Naravoslovno-zgodovinski muzej, kjer so ga shranili v trezor, razstavili pa le njegovo kopijo. Foto: EPA
Willendorfska Venera je bila odkrita 7. avgusta 1908 v avstrijskem mestu Wachau. Kipec iz apnenca je bil 25 tisočletij zakopan le 25 centimetrov pod površje zemlje, a so ga takoj po odkritju prenesli v dunajski Naravoslovno-zgodovinski muzej, kjer so ga shranili v trezor, razstavili pa le njegovo kopijo. Foto: EPA

Severnejše zajetnejše od južnejših
Raziskovalci so pri figuricah izmerili razmerja med pasom in boki ter med pasom in rameni in ugotovili, da so bile tiste, ki so bile ustvarjene najbližje evropskim napredujočim ledenikom, zajetnejše kot tiste z juga. Figurice, ki so bile izklesane ob umiku ledenikov, so bile tudi manj zajetne. "Tako so ljudje, ko so doživljali prehranski stres, klesali debelejše figurice in upodabljali vitkejše figurice, ko je zagotavljanje hrane postalo predvidljivejše," so zapisali avtorji članka.

Zato domnevajo, da so figurice "prenašale ideale telesne velikosti za mlade ženske in zlasti za tiste, ki so živele v bližini ledenikov". Strokovnjaki predpostavljajo, da so se te majhne skulpture prenašale iz roda v rod kot "ideološko orodje".

V članku so v nadaljevanju zapisali, da so figurice nemara imele tudi magičen pomen za evropske skupnosti lovcev in nabiralcev, saj so jih morda držale ženske, da bi jim pomagale pri pridobivanju kilogramov. "Figurica bi lahko predstavljala zaželeno podobo ženske, pri čemer se je upodobitvi pripisovala moč, da privede do bolj zdravih matere in otroka, pomaga pri težavni nosečnosti, porodu in dojenju," menijo raziskovalci.