Carigrad se danes sicer ponaša z več ustanovami, posvečenimi sodobni umetniški produkciji. A leta 1987, ko se je tam odvil prvi carigrajski bienale, Turčija še niti ni imela muzeja za sodobno umetnost. Stavba novega muzeja Istanbul Modern je zrasla na lokaciji, kjer je od leta 2004 stal njegov predhodnik, ki je imel prostore v nekdanjem skladišču v soseski Karaköy s pogledom na Bospor.

Kot piše The Art Newspaper, so se s tem konceptom umetnostnega muzeja turškemu narodu končno lahko predstavili domači sodobni umetniki s svojim aktualnim delom in niso bile na ogled več le bizantinske freske ali otomanske tapiserije. Sicer so v muzeju do danes našteli osem milijonov in pol obiskovalcev ter omogočili brezplačno umetnostno izobraževanje 850 tisoč otrokom in mladim, piše na muzejski spletni strani.

Med štiriletno gradnjo nove stavbe je bila muzejska zbirka začasno razstavljena v bližnji stavbi iz 19. stoletja. Odprtje novega muzeja bo glede na napoved sovpadlo s 17. carigrajskim bienalom, ki se je začel 17. septembra in traja do 20. novembra. Po besedah ​​Bigeja Örerja, tako direktorja bienala kot tudi vodje projektov sodobne umetnosti pri Carigrajskem skladu za kulturo in umetnost (İstanbul Kültür Sanat Vakfı ali İKSV) je bienale ključnega pomena za spodbujanje "muzejskega občinstva, ki se vrača" v Carigrad. "Z zapolnjevanjem obstoječih muzejev, pa tudi kot začasna ustanova, bienale prinaša globalne razprave radovedni množici," je še dejal Örer.

Osrednje prizorišče bienala je carigrajski muzej Pera, a se dogajanje vse pogosteje odvija na lokacijah mestne kulturne dediščine. Letos se prvič kot razstavni prostor bienala uporablja tudi denimo umetniški center Müze Gazhane, ki so ga lani preuredili iz nekdanje plinarne. Dve zgodovinski kopališči (hamamlar), grška dekliška šola iz 19. stoletja in kaligrafski atelje iz 20. stoletja so prav tako med tokratnimi lokacijami bienala.

Tako muzej Pera kot tudi Istanbul Modern in številne druge umetniške ustanove so v zasebni lasti uglednih turških zbirateljev ali povezanih organizacij. Glede na stalni nadzor nad svobodo govora je imel sodobni muzejski sektor koristi od privatizacije. "Dokler se s pripravo programa ukvarjajo strokovnjaki in lokalne skupnosti niso spregledane, ima ta novi sektor moč preobrazbe," je prepričan Örer. Umetnosti posvečene ustanove v Turčiji so namreč zrasle "pod budnim očesom in implicitno grožnjo režima Recepa Tayyipa Erdogana," piše The Art Newspaper. Tako je ta "osvoboditev" bienala izpod ene same strehe lahko strateška poteza, saj pomaga premagati vladno cenzuro. "Umetniki in ustanove obstajajo, dokler delujejo v realnosti trenutka – ki je dovzetna za spremembe," je še dodal direktor bienala.

Nova muzejska stavba bo obiskovalcem ponujala različne razstavne dvorane ter vse ugodnosti in dejavnosti vodilnih svetovnih muzejev, vključno z izobraževalnimi delavnicami, kinodvorano, knjižnico, trgovino z oblikovalskimi izdelki, prostori za dogodke ter kavarno in restavracijo, piše na spletni strani Istanbul Moderna.