Sorodna novica Umrl je italijanski skladatelj Ennio Morricone, velikan filmske glasbe

Morricone se je rodil v rimski soseski Trastevere in je v italijanski prestolnici tudi umrl. Tam je tudi študiral, in sicer na Akademiji sv. Cecilije v Rimu, kjer je diplomiral iz trobente. Vse življenje je bival v domovini in se kljub svojemu delu za ameriško filmsko industrijo nikakor ni želel preseliti v Hollywood.

Mestni svet se je odločil, da se dozdajšnji Avditorij Parco della Musica preimenuje v Avditorij Ennio Morricone, poroča Associated Press. Parco della Musica, ki leži nekoliko severno od starega mestnega jedra, je velik javni glasbeni kompleks s tremi koncertnimi dvoranami in gledališčem na prostem, ki ga je zasnoval slavni arhitekt Renzo Piano. Prav tako ima tam večino svojih objektov prej omenjena Akademija sv. Cecilije, ena najstarejših glasbenih ustanov na svetu.

"Tišina, ki bo trajala predolgo."
Na petkovi slovesnosti v rimski mestni hiši se je skladatelju zelo čustveno poklonil režiser Giuseppe Tornatore. Morricone je leta 1988 za njegov film Cinema Paradiso ustvaril sentimentalno avtorsko glasbo. Film je Tornatoreju prinesel oskarja za najboljši tujejezični film, Morricone pa je po tem zložil glasbo za vse njegove filme.

Tornatore se je spomnil, kako je Morricone rad rekel, da "v tišini človek najde ključ do glasbe ... tišine, intervali". Nato se je navezal na skladateljevo smrt 6. julija in dejal: "Zatorej bo nemara tišina, ki jo je sprožil pred nekaj dnevi, tista, ki jo bo najtežje poslušati, saj bo to tišina, ki bo trajala predolgo."

Glasbenik najširšega razpona
Za Morriconejevo ustvarjanje je bilo značilno, da se ni žanrsko nikoli omejeval ter je pisal glasbo tako za vesterne in kriminalke kot za drame, srhljivke, komedije in romantične drame. Njegova glasba je vsa ta leta navdihovala več rodov popularnih glasbenikov v različnih žanrih, od rocka in hiphopa do metala in elektronske glasbe.

Morriconeja so poleg kopice drugih nagrad ovenčali tudi z dvema oskarjema. Kot prvega so mu leta 2007 podelili častnega oskarja za življenjsko delo. Oskarja za izvirno filmsko glasbo pa mu je šele leta 2016 prineslo delo za Osovraženih osem Quentina Tarantina, potem ko je bil kar petkrat neuspešno nominiran.