Kostanjeviški, prvotno gotsko zasnovani samostan, so zgradili v 13. stoletju, med renesanso in barokom pa so ga večkrat prenovili ter dograjevali. Med drugo svetovno vojno so ga požgali in razrušili, temeljita prenova pa se je po zrušitvi cerkvenega zvonika začela leta 1957. Nekdanji samostan so leta 1989 razglasili za spomenik državnega pomena, v okviru denacionalizacijskega postopka pa ga je od ljubljanske nadškofije odkupila država. Foto: Galerija Božidarja Jakca
Kostanjeviški, prvotno gotsko zasnovani samostan, so zgradili v 13. stoletju, med renesanso in barokom pa so ga večkrat prenovili ter dograjevali. Med drugo svetovno vojno so ga požgali in razrušili, temeljita prenova pa se je po zrušitvi cerkvenega zvonika začela leta 1957. Nekdanji samostan so leta 1989 razglasili za spomenik državnega pomena, v okviru denacionalizacijskega postopka pa ga je od ljubljanske nadškofije odkupila država. Foto: Galerija Božidarja Jakca
Sorodna novica Ministrstvo s skoraj tremi milijoni za obnovo nekdanjega kostanjeviškega samostana

Panojska razstava bo ponudila vpogled v kulturno krajino obeh cistercijanskih samostanov v Sloveniji, nekdanjega v Kostanjevici na Krki in še delujočega v Stični. Po splošnem uvodu o zgodovini cistercijanskega reda in obeh samostanih bodo glavne značilnosti cistercijanske kulturne krajine predstavljene po tematskih sklopih: gospodarski in obrambni objekti, vinogradništvo, grangije (pristave), mlinarstvo, dvorci in gradovi, cerkve, ribniki in gozdovi.

Kaj je kulturna krajina?
Kulturne krajine v smislu ohranjanja dediščine namreč predstavljajo najcelovitejšo raven materialne kulturne dediščine, saj lahko vključujejo tudi vse druge skupine dediščine: spomenike, vasi, mesta in odprto podeželje.

Postavitev je nastala v sodelovanju z Muzejem krščanstva na Slovenskem iz Stične in bo na ogled do konca leta.

Podatke o elementih kulturne krajine sta galerija in muzej zbirala v preteklih letih in jih vnesla v mednarodno spletno bazo, ki je služila kot osnova za vsebinske sklope. Razstavo, ki bo od 18. septembra do 21. decembra 2025 na ogled tudi v Muzeju krščanstva na Slovenskem, dopolnjujejo muzejski predmeti in replike, ki so povezani z obema samostanoma.

Mednarodna prizadevanja za ozaveščanje o cistercijanih
Galerija Božidar Jakac in Muzej krščanstva na Slovenskem sta se v letu 2019 ob finančni podpori ministrstva za kulturo vključila v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav.

Cistercijani so pripadniki reformirane veje katoliškega reda svetega Benedikta, katerega osnovno vodilo je bilo:
Cistercijani so pripadniki reformirane veje katoliškega reda svetega Benedikta, katerega osnovno vodilo je bilo: "Moli in delaj." K ustanovitvi in širjenju cistercijanov je v 11. in 12. stoletju največ prispeval sveti Bernard iz Clairvauxa v Franciji. Cistercijanski samostan v Stični je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju, njegovi začetki segajo v leto 1132. Foto: Galerija Božidarja Jakca
Sorodna novica Po poteh cistercijanov v Stični, ena vodi tudi do Kostanjevice na Krki

Kriteriji za sodelovanje pri projektu so bili znanstvena primerljivost in povezanost samostanov proti vzhodni širitveni črti linij Morimond in Clairvaux in njihova zgodnja ustanovitev (12. ali začetek 13. stoletja). Odločilni dejavnik je bila vsaj deloma ohranjena kulturna krajina z vidnimi strukturami okoli posameznih samostanov ter zadosten dostop do zgodovinskih virov in arhivskih dokumentov. Pomemben kriterij je predstavljala tudi obstoječa turistična infrastruktura ter odprtost samostanov javnosti.

Cilji projekta so popularizacija znanja o kulturni krajini cistercijanov prek skupne baze podatkov in spletne strani ter aplikacije za transnacionalno pohodniško pot. Po letih raziskovanja in dela pri projektu ter skupne kandidature so bili aprila vsi partnerji projekta nagrajeni z znakom evropske dediščine, ki ga podeljuje Evropska komisija, so sporočili iz Galerije Božidar Jakac.