Obe poti sta označeni z rumenimi rozetami in informativnimi tablami. Dvema potema so dodali še tretjo, slikovito pot, ki povezuje Stično in Kostanjevico na Krki, kjer je Galerija Božidarja Jakca, ki je tudi partner pri projektu.

"Z odprtjem pohodniške Poti cistercijanov v bližnjo in daljno okolico stiškega samostana širimo interaktivno razstavo o kulturni krajini cistercijanov zunaj muzejskih prostorov. Na več lokacijah, ki se nahajajo v občini Ivančna Gorica, boste spoznali, kako so stiški cistercijani skozi stoletja preoblikovali pokrajino – postavili mline, uredili ribnike, zasadili trto, postavili kapele in cerkve," so ob dogodku zapisali v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Ta je partner v projektu Cisterscapes, v okviru katerega je 17 partnerjev iz Avstrije, Češke, Nemčije, Poljske in Slovenije podrobno preučilo in raziskalo sledi, ki jih je skozi stoletja v posameznih pokrajinah za seboj pustilo delovanje cistercijanov. Na tej podlagi so oblikovali mednarodno Pot cistercijanov.

Cistercijani so pripadniki reformirane veje katoliškega reda svetega Benedikta, katerega osnovno vodilo je bilo: "Moli in delaj." K ustanovitvi in širjenju cistercijanov je v 11. in 12. stoletju največ prispeval sveti Bernard iz Clairvauxa v Franciji. V Sloveniji veljajo za najstarejšo redovno skupnost. Cistercijanski samostan v Stični je najstarejši samostan na slovenskem ozemlju, njegovi začetki segajo v leto 1132.