Prizorišče, ki letos gosti otvoritveno dogajanje Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD), je bil Frančiškanski samostan na Kostanjevici nad Novo Gorico. Razloga za to sta vsaj dva – ker je bil pred nedavnim razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, pa tudi ker bo prihodnje leto odigral pomembno vlogo v programu EPK-ja.

Namen skupne akcije evropskih držav pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije dolge tradicije je v javnosti spodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine, ji predstaviti bogastvo in kulturno raznolikost Evrope ter obenem spodbuditi k njenemu varovanju in obnovi.

Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav
Pri nas dogodek poteka pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki se ob tem poveže s posamezniki in organizacijami – letos so skupaj pripravili program, ki obsega več kot 400 dogodkov. Ti se bodo v naslednjih dveh tednih med (dogajanje bo trajalo do 12. oktobra) zvrstili v 150 krajih po Sloveniji, Italiji in na Madžarskem. Z njimi so se v letu 70. obletnice evropske kulturne konvencije in 75-letnice obstoja Sveta Evrope pridružili skupni evropski temi Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav.

V središču teme je misel, da nam lahko kulturna dediščina v snovni in nesnovni obliki veliko pove o tem, kako so bili narodi, skupnosti in države dolgo povezani in kako so še vedno povezani s skupnimi vrednotami, skupnimi praksami ter željo po ohranjanju in izmenjavi zgodb. S tem so povezane tudi snovne in nesnovne kulturne dediščine, ki sestavljajo našo individualno in kolektivno zgodovino ter identiteto.

Duh dnevov in tedna tako rekoč živi čez celo leto
Kot vsako leto se bodo tudi letos zvrstili razstave, predavanja, predstavitve, posveti, delavnice, prikazi dediščine in podobno. Po besedah koordinatorke dnevov na državni ravni Nataše Gorenc prireditev ni le dejavnost enega tedna, temveč zajema skorajda celoletno pripravo in aktivnosti večine organizatorjev dogodkov. "Duh dnevov in tedna tako rekoč živi čez celo leto, saj smo na ZVKDS-ju v zvezi s tem projektom osnovali kar nekaj ne le promocijskih, temveč tudi izobraževalnih aktivnosti," pravi.

Pri oblikovanju programa sodelujejo muzeji, galerije, knjižnice, arhivi, vrtci, osnovne in srednje šole ter posamezniki, ki delujejo v mladinskih klubih, turističnih organizacijah, zvezah kulturnih organizacij in nevladnih organizacijah oziroma društvih. Letos je k programu pristopilo skoraj 500 organizacij, sama prireditev pa navadno pritegne kakšnih 50.000 obiskovalcev.
Izšla je tudi programska knjižica, ki po regijah predstavlja vse dogodke, ki se bodo zvrstili v tej akciji, dosegljiva pa je na spletni strani ZVKDS-ja.

Na uradni slovesnosti ob odprtju DEKD-ja sta prisotne med drugim nagovorila državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan in Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). DEKD je zadnjih nekaj let združen s Tednom kulturne dediščine – koordinatorka tega je Milena Antonić. Častna pokroviteljica obeh dogodkov pa je Nataša Pirc Musar.

Kulturne poti, ki tkejo vidne in nevidne vezi
Po Hudolinovih besedah je posebej pomembno, da kulturne poti ''povezujejo kraje preko meja in tkejo vidne in nevidne vezi med narodi in ustvarjalci preteklih obdobij in današnjega časa.'' Novogoriški župan se je zahvalil vsem, ki so se trudili, da je Frančiškanski samostan Kostanjevica, pred kratkim postal spomenik državnega pomena, je za Radio Slovenija poročala Karin Zorn Čebokli. Kot je izpostavil župan, ta samostan ki ''skriva obilo zakladov.''

Kulturna dediščina se ne ohranja sama, je na slovesnosti poudaril Rusjan: ''Ampak k temu pripomorejo predvsem strokovni delavci, ki s svojim znanjem skrbijo, da tako samostan kot ostalo kulturno dediščino ohranjamo za prihodnje rodove, in tudi gradimo nove stvari za prihodnje rodove.''

Soprog predsednice države, ki je častna pokroviteljica dnevov evropske kulturne dediščine, Aleš Musar, je dejal, da od ZVKDS-a in odločevalcev, ki 'imajo v rokah njegovo usodo, pričakujemo, da bodo znali zavod krepiti kot moderno, neodvisno in strokovno ustanovo, ki je center zbiranja znanja na tem področju.'' V govoru se je dotaknil tudi prihajajočega EPK-ja: ''Pričakovanja imamo v Sloveniji vsi velika. Za razliko od Maribora pred 12 leti bo tokrat potrebno pokazati veliko, ne le na absolutni lestvici, ampak tudi v primerjavi s sosednjo Gorico v Italiji. Priložnosti je veliko.'' Dodal je, da bomo uspešnost Nove Gorice kot prestolnice kulture presojali po njenem prispevku v zakladnico slovenske kulturne dediščine.

Celodnevni program za odprtje DEKD-ja
Za odprtje letošnjega DEKD-ja so sicer pripravili celodneven program. Dopoldne je bilo namenjeno učencem osnovnih šol, ki so obiskali kulturne ustanove, kot je SNG Nova Gorica, in se seznanili z dediščino, skupaj s preostalimi udeleženci pa so med drugim lahko spoznavali tudi poezijo Mateja Bora, poti pesnice Ljubke Šorli in pisateljice Goriške ter podobno.

Po podatkih ZVKDS-ja se v tem okviru zvrsti kakšnih 70.000 dogodkov, ki jih obišče več kot 30 milijonov obiskovalcev. Po Evropi se DEKD-ji prirejajo od avgusta do oktobra, vsi so označeni z logotipom DEKD-ja, prireditvena mesta pa z zastavo DEKD-ja. V tem času se odpirajo tudi vrata spomenikov, ki so za širšo javnost sicer zaprti.

Povezovanje različnih kulturnih prostorov
V Sloveniji je DEKD že od začetka tematsko zasnovan, med cilji, ki jih ob tej akciji zasledujejo na ZVKDS-ju, pa je tudi povezovanje slovenskega kulturnega prostora onkraj države ter vključevanje etničnih skupnosti, ki živijo v Sloveniji. Teden kulturne dediščine, ki poteka sočasno, je medtem nacionalni medresorski projekt. Z njim nagovarjajo zlasti vrtce ter osnovne in srednje šole, kjer z različnimi aktivnostmi spodbujajo k večji vključenosti vsebin s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine v vzgojno-izobraževalne procese.