"Motivacija za raziskovanje Ljubljanice je verjetno najstarejša arheološka motivacija za podvodne raziskave na svetu, podvodna arheologija pa vpeta v same začetke muzealstva in organizirane skrbi za premično in nepremično kulturno dediščino v Sloveniji," je na predstavitvi programa letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine (DEKD) dejal arheolog in strokovnjak za podvodne raziskave Andrej Gaspar. Pri tem je spomnil, da je leta 1884 naravoslovec in prvi muzejski kustos Karel Dežman, ki se je v Narodnem muzeju Slovenije načrtno posvetil arheologiji, naročil potapljače Pulja, saj je potreboval eksponate za muzejsko zbirko.

Gaspari meni, da je projekt Ljubljanica, kjer so, kot je povedal, zmogli pogum, da deblak dvignejo iz vode in ga predstavijo javnosti, izjemen in si nedvomno zasluži Unescovo priznanje. Letošnji DEKD se bodo torej začeli prav s tem - razglasitvijo projekta Ljubljanica na Unescov seznam najboljših praks za podvodno kulturno dediščino.

Odprtje letošnjih dni se bo zato v petek, 27. septembra, odvilo na Vrhniki, kjer domuje tudi razstavišče Moja Ljubljanica, v katerem sta predstavljena arheološka dediščina in pomen Ljubljanice v zgodovini mesta in okolice. DEKD se bodo sklenili 12. oktobra.

Projekt Ljubljanica je Unescov znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino pridobil junija v Parizu na 7. zasedanju držav pogodbenic Konvencije o varovanju podvodne kulturne dediščine, h kateri je z ratifikacijo leta 2008 pristopila tudi Slovenije.

Po besedah strokovne vodje projekta Irene Šinkovec iz Mestnega muzeja Ljubljana, je projekt, ki je potekal v letih 2014–2016, vključeval zaščitne podvodne raziskave, konservacijo in prezentacijo deblaka iz 2. stoletja pr. n. št., sanacijo rečnih brežin, monitoringe, analize in dokumentiranje rečnega dna in depozitorija za moker les ter vzpostavitev razstavišča Moja Ljubljanica na Vrhniki.

Generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Maja Bahar Didović je ob tej priložnosti konferenci izrazila veselje, da bo odprtje letošnjih DEKD v Sloveniji gostila Vrhnika, kar sama vidi kot lepo sodelovanje lokalne skupnosti in države.

Dolgo pozabljeni predmeti zdaj spet dostopni javnosti
Kot priložnost za promocijo Vrhnike, "da Sloveniji pokažejo, kaj imajo", pa vidi odprtje DEKD župan Vrhnike Daniel Cukjati. Spomnil je, da imajo Ljubljanico in zaklade, ki so bili dolga stoletja skriti na njenem dnu, s pomočjo Mestnega muzeja Ljubljana in potapljačev pa so danes dostopni vsem.

Slovenija v samem vrhu sodelujočih držav
Dnevi evropske kulturne dediščine sicer letos potekajo pod motom Dediščina#umetnost#razvedrilo. Slovenski program prinaša več kot 400 prireditev, ki bodo potekale v 150 krajih po Sloveniji in v zamejstvu. Kot je dejala koordinatorka DEKD in Tedna kulturne dediščine Nataša Gorenc iz ZVKDS-ja, je Slovenija v evropskem merilu po številu dogodkov na število prebivalcev med 50 sodelujočimi državami na samem vrhu. Lani so dogodki privabili več kot 50.000 obiskovalcev, toliko jih pričakujejo tudi letos. Pri pripravi programa sodeluje približno 500 organizacij.

V. d. generalnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Janez Kromar je spomnil, da je bil pred nedavnim objavljen dokumentarni film Evropa: skupna dediščina. Nastal je v produkciji Sveta Evrope kot poklon nacionalnim koordinatorjem in prostovoljcem, ki svoj čas namenjajo pripravi DEKD. Film, ki je dostopen na spletni strani ZVKDS, po njegovih besedah prikaže, kako široko je danes razumevanje kulturne dediščine.
Pester celodnevni program ob odprtju na Vrhniki je pripravila zadruga za kulturo ZA.POLIS v partnerstvu z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane ter v sodelovanju z mednarodnimi, nacionalnimi in lokalnimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami.

DEKD potekajo pod okriljem Sveta Evrope in Evropske komisije. Sodeluje 50 držav podpisnic Evropske kulturne konvencije. Zvrsti se okoli 80.000 dogodkov, ki jih obišče več kot 30 milijonov obiskovalk in obiskovalcev. V Sloveniji DEKD koordinira ZVKDS. Teden kulturne dediščine pa je nacionalni medresorski projekt, v katerega so vključene vse generacije in skoraj vsi slovenski kraji.