Mimo nas je vsake toliko časa prišel kak moški s samokolnico, polno drobirja. Arheološka izkopavanja na lokaciji bodočega NUK-a II so v polnem razmahu. Gre za območje insul 46 in 27 in tu so bile, kot nam pove Barbara Nadbath, vodja centra za preventivno arheologijo, imenitnejše stavbe, saj je bil blizu forum. Ta pa je stal na križišču glavnih ulic cardo maximus in decumanum maximus, ob katerih so stali najmogočnejši objekti.

In nadaljuje: "Vse, kar je bilo bolj ob obzidju, je bila pa periferija mesta. Tam je bilo več delavniških objektov. Moramo vedeti, da insula je bila grajena tako, da so bile v pritličju delavnice ali trgovine, v prvem nadstropju pa bivalni prostori." Možnosti, da bi arheologi popolnoma ugotovili posebnosti vsakdanjega življenja preteklih časov, kar je njihovo poslanstvo, so omejene. O tistem, kar se ni ohranilo, lahko le sklepajo.

Kako visoke so bile stavbe
Tako nas je zanimalo, ali si lahko predstavljamo, kako visoke so pravzaprav bile stavbe. "Arheologi lahko to izračunamo iz količine ruševin," pove Barbara Nadbath, "ampak v tem primeru so se zidovi uporabljali za gradnjo srednjeveškega mesta, tako da ruševine niso v celoti ohranjene. In tudi o poteku nekaterih zidov lahko sklepamo zgolj na podlagi tega, kako so bili vkopani, ker so kamne pobrali."

Da bi si bolje predstavljali, kaj aktualne najdbe arheologov sploh so, nas je vodja izkopavanj Blaž Orehek povabil na območje, kjer trenutno potekajo raziskave. Pri aktualnih izkopavanjih gre za ostanke iz 4. stoletja, ko je potekala druga prenova Emone. Modernizacija mesta se med drugim odrazi v freskah in mozaikih, na katere so naleteli. V povezavi z mozaiki je med drugim zanimivo to, da lahko tudi v ostankih mozaičnih kock v zunanji vitrini galerije Spomeniškovarstvenega centra vidimo, da so mozaične kocke popravljali kar na samem mestu.

Emona ni raziskana v celoti
Čeprav se nam morda zdi, da nenehno potekajo raziskave oziroma izkopavanja, povezana z Emono, Barbara Nadbath zamaje naše predstave: "Ni raziskana v celoti, vemo pa, koliko je bila velika, predvsem zato, ker so bili raziskani ti segmenti obzidja. Obzidje je bilo vidno tako kot na Mirju in Emona se je začela raziskovati pri vidnih zunanjih elementih, tako da njen obseg poznamo. Prav tako glede na raster ulic vemo, kakšna je bila delitev znotraj. Vendar je pa notranjost raziskana v manjšem obsegu."

Vseeno o Emoni vemo veliko, zato je na mestu vprašanje, ali je arheologe tokrat kaj presenetilo. Orehek izpostavi precej velik bazen, velikosti približno šest krat šest metrov, ki so ga že odstranili. Se pa nadaljuje še zunaj izkopnega polja. Sicer so arheologi odkrili približno 80 kvadratnih metrov velik nepoškodovan prostor, pa ostanke hipokavsta, talnega ogrevanja, s stebrički iz opek, odkrili so tudi votle zidake, ki govorijo o ogrevanju sten.

Čas dviga življenjskega standarda
Na prizorišču aktualnih izkopavanj vidimo pravzaprav mesto, ki se je povzpelo na višjo stopnjo življenjskega standarda. Med prenovo v 4. stoletju namreč nekatere insule začnejo služiti javni rabi, nastajajo denimo javna kopališča, na južnem predelu lokacije prihodnjega NUK-a pa naj bi insule služile celo igralniški dejavnosti. Dvig življenjskega standarda naj bi sicer potrjevali mozaiki, razširjenost hipokavstov, odprti atriji z bazeni za zbiranje deževnice, pa tudi prostori za rekreacijo, ki so bili v javni rabi.

Nenavadni 'uvoženi' drobni predmeti
Izkopavanja, ki potekajo na 550 kvadratnih metrih, so obrodila tudi več drobnih predmetov, ki so na ogled v galeriji Spomeniškovarstvenega centra. Nekateri eksponati so presenetljivi. Takšni so denimo strešniki z odtisi parkljev, kar sicer ni redkost, saj so znani tudi takšni z odtisi ptičjih, kurjih krempljev. Posebno odkritje je tudi bronasta živalska šapa, za katero predpostavljajo, da je bila del svečnika. Blaž Orehek je omenil, da gre v primeru drobnih predmetov verjetno za 'uvoz' iz severnih predelov današnje Italije.

Kolonija Emona že pred gradnjo mesta
Na predstavitvi smo izvedeli tudi nekaj manj znanih dejstev o Emoni. Mesto, ki je bilo ustanovljeno leta 14, torej na prehodu vladavine cesarja Avgusta do vladavine cesarja Tiberija, je imelo status kolonije. Blaž Orehek je tako povedal, da je Emona status kolonije verjetno dobila, že preden je bilo postavljeno mesto. Ta status naj bi imela tudi že zgodnjerimska naselbina pod grajskim gričem, na območju Prul, ustanovljena nekje v 2. desetletju pred našim štetjem.

Emona je bila ustanovljena iz strateških razlogov. Tako so že bili odkriti ostanki začasnih vojaških, vadbenih taborov rimske vojske iz obdobja pred ustanovitvijo Emone, stalni tabor pa je bil na območju Prul.

O Emoni velja omeniti še, da je bila pravokotno, načrtovano mesto z obzidjem, obrambnimi stolpi in obrambnima jarkoma. Prav te strukture so najprej zgradili, nato pa nadaljevali pozidavo zazidalnih otokov oziroma insul.

Izkopavanja na trenutni lokaciji naj bi končali 30. marca. To pa ne pomeni, da raziskave na mestu gradnje prihodnje Narodne in univerzitetne knjižnice ne bodo potekala še naprej. Predvideno je, da bodo arheologi spremljali tudi dela za izkop gradbene jame.