65-letni Recep Tayyip Erdogan se zavzema, da bi Hagija Sofija, ki je bila izvorno pomembna grška pravoslavna bazilika, znova postala mošeja, kar je že bila v vmesnem času, preden je postala muzej. Turški predsednik se s svojim pozivom bolj kot ne požvižga na mednarodni pritisk, da objekt ohrani trenutni, tako rekoč nevtralni status.

"To je pričakovanje naših ljudi in muslimanskega sveta."
Objekt, zgrajen v 6. stoletju, ima že skoraj 85-letni status muzeja, kar velja za splošno sprejet kompromis med kristjani in muslimani, saj imajo pripadniki obeh religij ta prostor za posvečeno zemljo. "Hagija Sofija ne bo v spomin več zapisana kot muzej. Hagije Sofije se bomo spominjali kot mošeje. /…/ To je pričakovanje naših ljudi in muslimanskega sveta. Naši ljudje že leta želijo videti Hagijo Sofijo kot mošejo," je prejšnji teden dejal Erdogan.

Grki še zmeraj žalujejo za izgubo bazilike
Načrtovana preobrazba objekta v mošejo bo zagotovo sprožila odziv mednarodne skupnosti, še zlasti iz sosednje Grčije, kjer nekateri še zmeraj žalujejo za izgubo nekdanje grške pravoslavne bazilike. Ameriško zunanje ministrstvo je že v preteklosti pozvalo Turčijo, naj se iz spoštovanja do zapletene zgodovine spomenika izogne njegovemu prisvajanju z dejavnostmi, kot so tamkajšnja branja Korana, ki jih sponzorira država.

Erdoganova poteza pa bi lahko ogrozila status svetovne dediščine: Hagija Sofija je namreč s še nekaj drugimi turškimi lokacijami vpisana na seznam Unesca. To pomeni, da morajo kakršne koli spremembe, ki vplivajo na "izjemno univerzalno vrednost" območja, biti v skladu s smernicami sporočene odboru.

Tretja cerkev svete modrosti na tej lokaciji
Hagija Sofija velja za eno najbolj priljubljenih turističnih atrakcij Carigrada, v zadnjem desetletju jo je obiskalo več kot 20 milijonov ljudi. Njeno grško ime pomeni sveta modrost, v turščino se prevaja kot Ayasofya. Objekt je bil zgrajen med letoma 532 in 537 po naročilu bizantinskega cesarja Justinijana I. ter je pravzaprav tretja cerkev svete modrosti na tej lokaciji.

Sorodna novica Ataturkova kulturna zapuščina se načrtno izrinja z Erdoganovo

Leta 1453 so mesto, takrat imenovano Konstantinopel, zasedli otomanski Turki in iz pravoslavne cerkve je nastala mošeja. Turki so odstranili zvonove, oltar, ikone in druge značilnosti pravoslavne cerkve, številne mozaike – tudi angelskega, ki so ga zdaj spet odkrili – pa so prekrili. Čeznje so namestili islamsko opremo in postavili štiri minarete. Stavba je postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva.

Erdogan: Preobrazba v muzej je bila "velika napaka"
Kot mošeja je delovala do leta 1935, ko jo je turška vlada s Kemalom Ataturkom na čelu spremenila v muzej, saj je ta želel, da bi bil objekt "odprt za obiske vseh narodov in verstev".
V enem izmed intervjujev pred današnjimi lokalnimi volitvami je Erdogan dejal, da je bila preobrazba v muzej "velika napaka".

Islamu zapisani turški nacionalisti so že dolgo pozivali predsednika, naj jim omogoči molitev v Hagiji Sofiji. Kot je zapisal The Art Newspaper, je Erdogan do zdaj zavračal njihove pozive rekoč, da vernikom ne uspe zapolniti siceršnjih 3.000 mošej, kolikor jih je mogoče našteti v Carigradu.