Kot so sporočili s finske carine, so se za izpustitev del odločili po posvetovanju s predstavniki Evropske unije, ki je posodobila pravila, po katerih so izvzete "kulturne dobrine, ki so bile spojene v sklopu formalnih kulturnih sodelovanj z Rusijo". To je tudi dobra novica za ruske muzeje, ki so posodili dela za razstavo iz zbirk bratov Mihaila in Ivana Morozova ter modernistične mojstrovine iz zbirke zbiralca in mecena Sergeja Šukina, ki se je pred kratkim zaprla v Fundaciji Louisa Vuittona v Parizu.

Na carini poskrbeli za ustrezno hrambo
Kot so ob zasegu umetnin zagotovili na finski carini, so se za ustrezno hrambo del obrnili na strokovnjake. Direktor finske carinske službe Hannu Sinkkonen je prejšnji teden poudaril, da paketov, v katerih so umetnine, ki jim ni mogoče postaviti cene, ne bodo odpirali.

Že prejšnji teden je Francija privolila v vrnitev 200 del, ki si jih je fundacija izposodila za razstavo Zbirka Morozova: Ikone moderne umetnosti. Slišati je bilo tudi glasne pozive, naj dela zasežejo. Vsaj dve deli z razstave pa se kljub temu takoj ne vračata k lastnikom: eno je v lasti sankcioniranega ruskega oligarha Petra Avena, drugi pa je del zbirke ukrajinskega muzeja v Dnipru.

Na začetku marca je zaradi italijanskih kritik ruskega napada na Ukrajino sanktpeterburški muzej Ermitaž na tri italijanske muzeje naslovil zahtevo, naj še pred dogovorjenim datumom vrnejo izposojene umetnine. Pozneje je od zahteve po predčasni vrnitvi odstopil. V Milanu so Gallerie d’Italia razstavljale Psiho, ki jo oživi Kupidov poljub (1787–93) Antonia Canove, Palazzo Reale pa Tizianovo Mladenko s pernatim klobukom (ok. 1536) in Carianijevo Mladenko s starcem v profilu. Fundacija Fendi v Rimu je razstavljala Picassovo Mlado žensko (1909).

Konec marca je Kremeljski muzej v Moskvi v Prado v Madridu vrnil sliko in več oklepov, ki so si jih Rusi izposodili za predvideno razstavo o dvoboju in njegovi zgodovini. Odprtje razstave je bilo sicer zaradi napada na Ukrajino prestavljeno.