Mostafa Vaziri, generalni sekretar egiptovskega vrhovnega sveta za starine, je glede na sporočilo za javnost ministrstva za starine dejal, da odkrito pokopališče vsebuje pogrebne jaške in dve grobnici najvišjih uradnikov ter dobro ohranjene apnenčaste kipe iz pete dinastije starega kraljestva, ki je obstajalo med letoma 2465 in 2323 pr. n. št. Peta dinastija pa je vladala med letoma 2498 in 2345 pr. n. št.

Vnovična poznejša uporaba pokopališča
Ašraf Mohi, vodja arheoloških izkopavanj na planoti, na kateri stojijo piramide v Gizi, je dodal, da znanstveniki za zdaj vedo, da se je pokopališče znova uporabljalo v egipčanskem poznem obdobju, torej med letoma 664 in 332 pr. n. št. Do tega spoznanja jih je privedlo odkritje poslikanih in dekoriranih sarkofagov človeških oblik, ob teh pa tudi lesenih in glinenih posmrtnih mask iz tistega obdobja.

Dva najvišja uradnika s spremstvom
Po poročanju ministrstva za starine je ena izmed grobnic pripadala človeku z imenom Behnui-Ka, ki se je ponašal s kar sedmimi nazivi, med katerimi sta bila tudi duhovnik in faraonski sodnik. Druga pa je pripadala Egipčanu, imenovanem Nwi, ki je služil kot državnik in "očiščevalec" faraona.

"V grobnicah smo odkrili mnogo predmetov," je zapisalo ministrstvo v izjavi za javnost. Ob kipu enega izmed uradnikov sta bila tudi kipa njegove žene in sina, pa tudi njegovih oprod.

Upad turističnih obiskov v zadnjem desetletju
Znani egiptolog in nekdanji minister za starine Zahi Havas, ki se je tudi udeležil tiskovne konference, je za Egypt Today povedal: "Oči vsega sveta so uprte v to veliko odkritje, ki datira v peto dinastijo."

Tudi na splošno je Egipt v zadnjem času razkril vrsto arheoloških najdb, v upanju, da bodo takšna odkritja znova obudila turizem. Ta je zamrl zaradi nemirov, ki so sledili vstaji leta 2011.