Petkova dražba zgodovinskih artefaktov iz obdobja po letu 1919, ki jo je organizirala hiša Hermann Historica v bavarski prestolnici, je bila pozornosti širše javnosti deležna predvsem zato, ker so prodajali cel kup predmetov, povezanih z zloglasnim nacističnim voditeljem, enim največjih vojnih zločincev v zgodovini.

Na prodaj niso bili samo osnutki govorov moža, ki je sprožil drugo svetovno vojno in genocid, v katerem je umrlo šestih milijonov Judov, pač pa tudi deli njegovega čajnega servisa in izvodi njegovih knjig, ki jih je podarjal kot darila.

Elitizem kot varovalo pred sumljivimi prodajami?
Vodja dražbe Bernhard Pacher je prepričan, da te potencialne trofeje ne bodo končale v rokah neonacistov ali njihovih simpatizerjev, češ da si tak nakup lahko privoščijo le "uveljavljeni muzeji in zasebni zbiratelji". "Skoraj nikoli ni med kupci desničarskih skrajnežev in neonacijev, ker takih zadev ne potrebujejo. Zadovoljni so s kopijami, cenenimi kopijami," je prepričan. "Nihče ne bi zapravil toliko denarja samo zato, da bi si ustvaril zaseben oltarček s Hitlerjevimi artefakti."

Toda končne prodajne cene predmetov vedno pokažejo, da zanimanje za vse, kar je povezano s firerjem, ni nujno samo nepristranska zgodovinarska strast. Šopek kartic za govore iz leta 1939, na katerih je omenjen "judovski problem", je bil prodan za 34 tisoč evrov. Za primerjavo: štiri leta starejše kartice, s katerimi si je pomagal pri dobrodelni prireditvi in na katerih lahko preberemo, da "so umetniške zbirke nadležne", so dosegle veliko nižjo ceno (12.500 evrov).

Tudi Hitlerjevi slikarski poskusi so – ne glede na njihovo umetniško vrednost oziroma zgolj zaradi njihovega avtorstva – izjemno zaželeni med zbiralci nacističnih predmetov.

Spominkov kar ne zmanjka
Na isti dražbi so med drugim ponudili tudi primerek nemškega elektromehanskega šifrirnega stroja Enigma (zgodovinarji verjamejo, da so zavezniki z odkritjem njene šifre drugo svetovno vojno skrajšali za približno leto dni). Zanj so pričakovali izkupiček v višini 70 tisoč evrov.

Kupiti se je dalo tudi različne vojaške uniforme, medalje in epolete. "Ker je Wehrmacht štel več kot šest milijonov vojakov, nimamo ravno težav s premajhno ponudbo teh predmetov," je komentiral Pacher.