Sorodna novica Restavrirana jugoslovanska klasika Slike iz življenja udarnika se predstavi še slovenskemu občinstvu

Projekt Digitalizacija in digitalno restavriranje filma je dobitnik nagrade za delo na mednarodnem področju. Projekt je potekal pod okriljem Slovenske kinoteke. Identiteta na prepihu (Identitiy on Line I-ON), ki je potekal pod okriljem Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, pa je prejel nagrado za promoviranje vsakoletne izbrane Icomove teme.
Nagrajeni projekt Digitalizacija in digitalno restavriranje filma so zasnovali in izvedli: Bojana Živec, Darko Štrukelj, Ivan Nedoh, Ženja Leiler Kos, Jurij Meden, Karpo Godina, Timotej Lah, Enea Ahmehodžić, Ema Muftarević, Ines Tanović, Paulina Reizi, Mladen Burić, Vjeran Pavlinić, Dinko Majcen, Dinko Čutura, Michael Loebenstein, Alessandra Thiele, Zoran Mihailović, Emil Svetlik, Fran Sokolić, Maja Lovrenov, Samo Jurca in Julij Zornik.

Tudi za sprožen dialog med ustanovami nekdanje skupne države
Vrednost projekta se, kot beremo v utemeljitvi, kaže tudi v uspešnem sodelovanju strokovnjakov širšega mednarodnega prostora za ohranitev skupne jugoslovanske filmske dediščine. Obenem je projekt sprožil dialog med ustanovami za hranjenje in ohranjanje filmske dediščine s področja nekdanje skupne države. Kontinuiteta projekta je zagotovljena, saj s partnerji iz širše regije že iščejo možnosti za sistematično, hitrejšo in učinkovitejšo digitizacijo ter restavriranje skupne filmske dediščine.

Projekt Identiteta na prepihu (Identitiy on Line I-ON) sta izvedli Corinne Brenko in Urška Purg, pri zasnovi projekta pa je sodelovala Kaja Širok. Eden od ključnih segmentov projekta je sodelovanje s pričevalci, ki so s svojimi zgodbami, predmeti in drugimi vsebinami sooblikovali razstavo Odjuga.

Za spodbujanje dialoga in destigmatizacijo prebežnikov
Kot so zapisali v utemeljitvi, je projekt poleg intenzivnega mednarodnega med partnerskega sodelovanja prinesel v muzejsko okolje svežino skozi inovativne pristope k spodbujanju dialoga ter prispeval k destigmatizaciji deležnikov mednarodnih migracij ter ozaveščanju o delovanju mehanizmov v naši družbi. Inovativnost projekta se je odražala na sodelovanju različnih skupin na način, ki je presegal tradicionalno vlogo pričevalcev in spodbujal aktivno vlogo le teh pri oblikovanju razstavnega projekta. Eksperimentalne delavnice s pričevalci so presegle tradicionalne meje med muzejskim osebjem in udeleženci in so tako ti postali soustvarjalci, je med drugim zapisano v utemeljitvi nagrade.

Sorodna novica Zgodbe ljudi, ki so se v Slovenijo priseljevali iz Jugoslavije, so zgodbe o identitetah na prepihu

Društvo Icom Slovenija - Mednarodni muzejski svet stanovske nagrade podeljuje z namenom spodbujanja, popularizacije in promoviranja mednarodnega mreženja slovenske muzejske misli in dela.

Mednarodna sodelovanja slovenskih strokovnjakov s kolegi v tujini, medinstitucionalna povezovanja, participativnost in vzajemni projekti na mednarodni ravni omogočajo preplet vsebin in njegovo svetovno kontekstualizacijo. Z nagrado se tudi promovirata razvoj in pomen muzejev kot ustanov, prinaša nove ideje in prispeva k razvoju zavesti.

Nagrada Icom Slovenija prav tako promovira vsakoletno temo mednarodnega muzejskega dne, ki ga že od leta 1977 organizira Icom. Teme so vedno odraz aktualnega in angažiranega stanja muzejskih ustanov na svetovnem zemljevidu, zato želi nagrada Icom Slovenija izpostaviti vsakoletni imperativ na slovensko muzejsko sceno in s tem spodbuditi kreativni razmislek o njej.