Fania Yocheles - Brancovskaya, 99 let (Litva). Preživela je geto v Vilni, med drugo svetovno vojno se je pridružila partizanom v gozdu Rudninkai. Na fotografiji kaže Fania sliko svoje družine med intervjujem za državni judovski muzej Vilna Gaon. 2016, Litva. Foto: Neringa Latvyte, zasebna zbirka.
Fania Yocheles - Brancovskaya, 99 let (Litva). Preživela je geto v Vilni, med drugo svetovno vojno se je pridružila partizanom v gozdu Rudninkai. Na fotografiji kaže Fania sliko svoje družine med intervjujem za državni judovski muzej Vilna Gaon. 2016, Litva. Foto: Neringa Latvyte, zasebna zbirka.

"Vsi se ves čas selimo, prisilno ali prostovoljno, fizično in čustveno. Potujemo med domom in tujino, pripadnostjo in odtujenostjo, molkom in odkritostjo, trdoživostjo in ranljivostjo, krivico in spravo. Da bi med temi skrajnostmi našli lastno identiteto, moramo biti sposobni nenehnega spreminjanja in prilagajanja,” so zapisali ob razstavi.

Luigi Donorà, 86 let (Italija). Po odhodu iz Istre je družina Donorà živela v različnih begunskih taboriščih po vsej Italiji, dokler se niso ustalili in navadili na svoj novi dom v Torinu, Italija. Na fotografiji je družina Donorà v begunskem taborišču San Paolo v Torinu. 1950, Italija. Foto: Zasebna zbirka.
Luigi Donorà, 86 let (Italija). Po odhodu iz Istre je družina Donorà živela v različnih begunskih taboriščih po vsej Italiji, dokler se niso ustalili in navadili na svoj novi dom v Torinu, Italija. Na fotografiji je družina Donorà v begunskem taborišču San Paolo v Torinu. 1950, Italija. Foto: Zasebna zbirka.

Ta pripoveduje o fizičnih premikih, migracijskih procesih, ki so po Evropi potekali v 20. stoletju in oblikovali identitete milijonov ljudi.

Amra Bajrektarević, 25 let (Slovenija). Amrini starši so se preselili v Slovenijo iz Bosne še v času Jugoslavije. V otroštvu je večkrat doživela, kako so drugi omalovaževali njeno kulturo, njej pa dajali občutek, da ne spada k njim. Foto: Ajda Martinčič, zasebna zbirka.
Amra Bajrektarević, 25 let (Slovenija). Amrini starši so se preselili v Slovenijo iz Bosne še v času Jugoslavije. V otroštvu je večkrat doživela, kako so drugi omalovaževali njeno kulturo, njej pa dajali občutek, da ne spada k njim. Foto: Ajda Martinčič, zasebna zbirka.

Muzej novejše zgodovine Slovenije je razstavo pripravil sodelovanju s partnerji iz Hrvaške, Švedske, Norveške, Danske, Poljske in Litve. Muzejske in univerzitetne ustanove so skupaj raziskovale dolgoročne posledice različnih migracijskih procesov, prostovoljnih ali prisilnih, ki so se zgodili v Evropi v zadnjem stoletju.

Ob zbiranju predmetov in pričevanj so ustvarili prostor za odstiranje občutljivih osebnih zgodb, obenem pa osvetlili številna vprašanja, ki so doslej ostala nenaslovljena. Med drugim: je "dom" kraj ali stanje duha; kdo ima moč oblikovati tvojo identiteto, ti dati občutek, da pripadaš – ali nasprotno, da ne spadaš zraven; kaj se zgodi, če ti zato, ker razkriješ svojo identiteto, grozi nevarnost?

Elin Anna Labba, 40 let (Švedska). Elin Anna je vnukinja severnih Samijev, ki so jih prisilili v selitev v Vájsáluokto. Na fotografiji sedi na obali jezera Akkajaure. Neznano leto, Švedska. Foto: Sara Lansgren, zasebna zbirka.
Elin Anna Labba, 40 let (Švedska). Elin Anna je vnukinja severnih Samijev, ki so jih prisilili v selitev v Vájsáluokto. Na fotografiji sedi na obali jezera Akkajaure. Neznano leto, Švedska. Foto: Sara Lansgren, zasebna zbirka.

Vsi migracijski procesi, tudi tisti najbolj boleči, prispevajo k novi kulturni raznolikosti, ki jo lahko v današnjih družbah prepoznamo kot pozitivno silo. Skupne izkušnje krepijo moč državljanov Evrope in soustvarjajo našo skupno evropsko identiteto, ki temelji na vrednotah vseh njenih posameznikov: na spoštovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic, na svobodi, enakosti in demokraciji, še razmišljajo v muzeju.

Da bi zagotovili varen dostop čim širšemu krogu obiskovalcev, so razstavo zasnovali kot zunanjo inštalacijo z bogato digitalno platformo. Ta bo kmalu zaživela na naslovu www.identityontheline.eu.

Razstava je nastala v sklopu evropskega projekta I-ON Identity on the Line (Identiteta na prepihu) in bo predstavljena še v 11 evropskih mestih. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije jo bodo odprli veleposlaniki Norveške, Švedske, Poljske in Hrvaške.