Francesco Granacci, Marija na prestolu z Detetom in mladim Janezom Krstnikom, 1519, olje in tempera na lesu, 124,5 x 119,1 cm, Muzej zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi, inv. št. ЗЖ-8, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin / Eigentum des Museums für Westliche und Östliche Kunst Odesa / Christoph Schmidt
Francesco Granacci, Marija na prestolu z Detetom in mladim Janezom Krstnikom, 1519, olje in tempera na lesu, 124,5 x 119,1 cm, Muzej zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi, inv. št. ЗЖ-8, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin / Eigentum des Museums für Westliche und Östliche Kunst Odesa / Christoph Schmidt
Restavratorki Anja Lindner-Michael in Thuja Seidel odvijata dela, ki so iz Odese prispela v Berlin, september 2023. Foto: Sabine Lata
Restavratorki Anja Lindner-Michael in Thuja Seidel odvijata dela, ki so iz Odese prispela v Berlin, september 2023. Foto: Sabine Lata

Razstava v berlinski Slikarski galeriji (Gemäldegalerie) prinaša 60 umetniških del, ki so jih v nemško prestolnico leta 2023 na varno pripeljali iz Muzeja zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi. Med umetninami iz Odese so, denimo, dela Andreasa Achenbacha, Francesca Granaccija, Fransa Halsa, Cornelisa de Heema, Roelanta Saveryja, Bernarda Strozzija, Alessandra Magnasca in Fritsa Thaulowa. Te pa postavljajo ob 25 slik iz zbirke berlinske galerije. V dialog so postavili bodisi dela istih avtorjev bodisi jih povezuje obdelava sorodnega motiva. Dela so razporejena v devet poglavij, začenši s predstavitvijo samega konteksta razstave, nato pa popeljejo po različnih slogovnih in žanrskih poglavjih, v katerih so nastala dela zbirke iz Odese, ki v tako obsežnem izboru v Nemčiji še ni bila predstavljena.

Kar nekaj slik iz Odese so zaradi morebitne ogroženosti ob ruskih raketnih napadih odpeljali brez okvirjev, zato so jih za razstavo uokvirili v preproste lesene okvirje, poroča portal Art Newspaper. Čeprav gre za pomembno zbirko del, je v zahodnoevropskih državah razmeroma slabo poznana, poudarjajo v galeriji.

Domenico Morelli, Portret Olene Tolstoj, 1875, olje na platnu, 110 x 85 cm, Muzej zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi, inv. št. ЗЖ-111, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin / Eigentum des Museums für Westliche und Östliche Kunst Odesa / Christoph Schmidt
Domenico Morelli, Portret Olene Tolstoj, 1875, olje na platnu, 110 x 85 cm, Muzej zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi, inv. št. ЗЖ-111, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin / Eigentum des Museums für Westliche und Östliche Kunst Odesa / Christoph Schmidt

Neustrezni pogoji začasnega skladišča
Muzej zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi je bil ustanovljen leta 1923, danes pa se ponaša z obsežno zbirko predvsem evropskega slikarstva, kiparstva in grafičnih del. Časovno zajema umetnine od renesanse do 20. stoletja. Najpomembnejša dela muzeja so iz njega odpeljali kmalu po ruski invaziji februarja leta 2022. Takrat so jih spravili v izredna skladišča v eni od ukrajinskih stavb, kjer pa pogoji za hrambo umetnin niso optimalni in so zaradi bojazni pred pojavom plesni začeli iskati boljšo rešitev. Ukrajinski minister za kulturo Mikola Točickij se je po besedah nemškega predsednika takrat po pomoč obrnil na berlinske muzeje. Septembra 2023 so tako prepeljali 74 del v Berlin, kjer so se jim posvetili tamkajšnji konservatorji-restavratorji. Izbor del je zdaj na ogled v omenjeni razstavi z naslovom Iz Odese v Berlin. Evropsko slikarstvo od 16. do 19. stoletja, ki bo odprta do 22. junija.

Na uradnem odprtju je zbrane nagovoril nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je med drugim spomnil, da je bilo "čudovito mesto Odesa, kjer domuje Muzej zahodne in vzhodne umetnosti, redno tarča raketnih napadov". In še: "V številnih ukrajinskih mestih se še naprej uničujejo zaščitene stavbe in kulturne institucije ter kradejo umetniška dela. Napadi na muzeje, gledališča, opere in knjižnice so namenjeni brisanju ukrajinskega kulturnega spomina."

Da bi se slike čim prej vrnile v svoj muzej
Ob tem je izrazil upanje, da bo razstavo videlo čim več ljudi iz Nemčije, Evrope in vsega sveta. "Upam, da bodo Ukrajinci, ki so v Nemčiji našli zatočišče, v teh slikah našli košček doma." Predvsem pa, je nadaljeval, upa, da bodo slike kmalu vrnjene tja, kamor spadajo, "v Muzej zahodne in evropske umetnosti v Odeso, v svobodno in neodvisno Ukrajino, kjer se nikomur ni treba bati bomb in raket".

Poškodovane stavbe zaščitenega jedra Odese
Unesco je januarja leta 2023 zgodovinsko središče Odese uvrstil na svoj seznam svetovne kulturne dediščine. Novembra lani je ta organizacija ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo obsodila širše ruske napada na območje. Tedaj so poročali o škodi, ki jo je v napadih utrpelo približno 20 stavb, vključno z zgodovinskimi in verskimi strukturami.

Giovanni Ghisolfi (?), Krajina, druga polovica 17. stoletja, olje na platnu, 71,2 x 77,3 cm, Muzej zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi, inv. št. ЗЖ-30, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin / Eigentum des Museums für Westliche und Östliche Kunst Odesa / Christoph Schmidt
Giovanni Ghisolfi (?), Krajina, druga polovica 17. stoletja, olje na platnu, 71,2 x 77,3 cm, Muzej zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi, inv. št. ЗЖ-30, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin / Eigentum des Museums für Westliche und Östliche Kunst Odesa / Christoph Schmidt

"Čeprav umetnost ne more dobesedno ustaviti sovražnika, je na svoj način vseeno močna sila," pa je, kot navaja medijsko gradivo, ob razstavi dejal ukrajinski minister za kulturo Točickij. "Zmaga ni nekaj hipotetičnega. Smo jo že dosegli in jo dosegamo vsak dan."

Razstava je nadaljevanje in razširitev precej manjše postavitve, ki je bila v galeriji na ogled od februarja do aprila lani.

V Fundaciji pruske kulturne dediščine, ki bedi nad slikarsko galerijo, so ob razstavi zapisali, da postavitev "poudarja, da so akutno ogroženi ukrajinski muzeji in njihove zbirke tako del evropske kulture, kot so del ukrajinske identitete". Kot še piše v obrazstavnem gradivu, je projekt tudi gesta izraza solidarnosti z Ukrajino in je nastal v upanju, da bo spodbudil k zavedanju javnosti o trenutnih razmerah v državi.

Jules-Alexis Muenier, Kočjažev prepir, 1893, olje na platnu, 117,8 x 116,9 cm, Muzej zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi, inv. št. ЗЖ-175, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin / Eigentum des Museums für Westliche und Östliche Kunst Odesa / Christoph Schmidt
Jules-Alexis Muenier, Kočjažev prepir, 1893, olje na platnu, 117,8 x 116,9 cm, Muzej zahodne in vzhodne umetnosti v Odesi, inv. št. ЗЖ-175, Gemäldegalerie, Staatliche Museen zu Berlin / Eigentum des Museums für Westliche und Östliche Kunst Odesa / Christoph Schmidt

Za ukrajinske državljane je ogled razstave brezplačen. Poleg angleških in nemških besedil na razstavi in v katalogu spremljajo te tudi ukrajinski zapisi. Oktobra se bo razstava selila v Kurpfälzisches Museum v Heidelberg.