V muzeju je razstavljen inventar iz grobov z večjih arheoloških najdišč iz Celja in okolice.

Namesto fokusa na Rimljanih raje širšo sliko
Prvotna ideja je bila, da bi javnosti predstavili le enega od bogatejših rimskih grobov iz Celeje, potem pa se je porodila zamisel, da bi lahko naredili več. Tovrstnega gradiva imajo namreč v muzeju veliko in tako je nastala razstava, na kateri so predstavljeni grobovi iz različnih obdobij naše zgodovine, so sporočili iz Pokrajinskega muzeja Celje.

Najstarejša sta predstavljena žgana grobova iz železnodobne gomile v Pongracu, ki jo je nekdanji kustos v muzeju Lojze Bolta raziskal že leta 1964. Sledi bogat pokop dekleta s Kovka nad Hrastnikom, odkrit v bližini bojevnika z znamenito pasno spono in čelado, ki je razstavljen na stalni razstavi pokrajinskega muzeja.

V obdobje Keltov oz. v mlajšo železno dobo sodita po en ženski in en moški žgan grob iz Slatine v Rožni dolini.

Sledi bogat rimski grob iz prvega stoletja našega štetja, odkrit pri obsežnih arheoloških raziskavah, ki so jih opravili na Mariborski cesti v letih 2003 in 2004. V njem so odkrili servis kakovostnega keramičnega posodja, uvoženega iz Italije, in precej steklenega posodja, med njimi vrča, čaše, kantaros in žara.

Od 20 poznorimskih grobov, ki so bili izkopani med letoma 2010 in 2011 na Bregu v Celju, je predstavljen eden bolje ohranjenih. Gre za skeletni pokop odrasle ženske, ob kateri so našli nakit, stekleno posodje in keramiko.

Razstava se zaključi s štirimi grobovi, in sicer dvema ženskima, otroškim in moškim grobom, z že dolgo znanega poznoantičnega grobišča na Rifniku pri Šentjurju, ki sodijo v šesto stoletje našega štetja.

Razstava je po oceni muzeja še toliko zanimivejša, ker so posamezni grobovi tu na ogled prvič.

Avtorja razstave sta Maja Bausovac in Jure Krajše iz Pokrajinskega muzeja Celje, oblikovala pa jo je Tina Pregelj Skrt.