Paviljona sta v zelo slabem stanju in hitro propadata. "S tem se uničujejo vitalni, predvsem leseni deli Plečnikove arhitekture,” opozarja Sašo Gašperin iz Javnega zavoda turizem in kultura Radovljica.

Tri leta zatem, odkar je Občina Radovljica postala lastnica Plečnikovih paviljonov Jožamurka in Brezjanka v Begunjah na Gorenjskem, krajani na urgentno stanje opozarjajo s peticijo. Pričakovali so, da bo po ureditvi lastništva prenova hitro stekla, vsi postopki za pridobitev načrtov in dovoljenj pa po njihovem mnenju trajajo predolgo. "Tega si ne moremo privoščiti, saj paviljona propadata pred našimi očmi," je poudaril Gašperin.

Po besedah radovljiškega župana Cirila Globočnika je imela občina že lani v proračunu rezerviranih 150.000 evrov za sanacijo brežine, ki je najnujnejša. "Ko smo prevzeli lastništvo, smo se res intenzivno zavzeli za to, da zagotovimo prenovo," je povedal župan in dodal, da je razočaran zaradi dolgotrajnih postopkov na kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturno dediščine Slovenije (ZVKDS).

Na zavodu pojasnjujejo, da so nestabilno stanje brežine in slabo stanje paviljonov ugotovili že leta 2009. Vprašanje lastništva in služnosti se je kljub pisnim pobudam zavoda vleklo in dokončno uredilo šele leta 2018.
"Stanje paviljonov danes, zlasti še Jožamurke, je slabo in nevarno, zato je bila konstrukcija začasno podprta," poudarjajo na zavodu. Ob tem so zavrnili očitke o nedejavnosti zavoda ali celo, da bi zavod zaviral obnovo paviljonov. Kot so poudarili, so prav sami ves čas prosili in tudi prijavljali paviljona v programe obnov najbolj ogroženih spomenikov.

Julija 2019 je zavod na podlagi radovljiške občine izdal tudi kulturnovarstvene pogoje za celostno prenovo obeh objektov in predpisal predhodno izdelavo konservatorskega načrta, nujen pristop k stabilizaciji zaradi ogroženosti spomenika ter geomehanske raziskave terena, ki so pokazale, da je teren plazovit in ga je treba za paviljonom stabilizirati.

Geotehničin načrt sanacije brežine, ki ga je lani predložila občina, predvideva, da se zaledna brežina za paviljonom varuje s kamnito zložbo v betonu dolžine 19 metrov, višine petih metrov in debeline najmanj enega metra.

Na zavodu poudarjajo, da je taka rešitev v nasprotju z določili odloka o razglasitvi kulturnega spomenika, zato je treba najti drugačno rešitev, da posegi v teren po koncu sanacije ne bodo tako vidni. "Sanacija brežine je potrebna, vendar je treba poiskati način sanacije, ki bo imel najmanjši možen vpliv na podobo paviljona v prostoru, da bo brežina finalno ozelenjena brez vidnega betona in kamnite zložbe ter ponovno zasajena z drevesi," dodajajo.

Projektant zdaj v sodelovanju z zavodom pripravlja ustrezno rešitev. Župan računa, da bodo do rešitve prišli kmalu in da bodo na občini z rebalansom letošnjega proračuna zagotovili sredstva, da se bo brežina čim prej sanirala. "V nadaljevanju pa si želimo sodelovati z restavratorskim centrom, da bo pripravljen tudi konservatorski načrt in da se lahko prihodnje leto lotimo sanacije objektov," je poudaril Globočnik.

V zadnjih dneh sta se ZVKDS in občina uskladila tudi, da ZVKDS v okviru rednega dela za leto 2022 poskrbi za potrebno konservatorsko in restavratorsko dokumentacijo. Pri tej se je zaustavilo, ker je Restavratorski center leta 2019 na podlagi zahteve občine pripravil predračun za izdelavo analitičnega dela konservatorskega načrta, naravoslovne preiskave in arhitekturne izmere, vendar do naročila ni prišlo.moja