Na posnetkih, objavljenih na družbenih omrežjih, je mogoče videti mlado žensko, ki objema in poljublja kip, čemur sledi simuliranje spolnih položajev. Kip je replika kipa, ki ga je v 16. stoletju ustvaril slavni kipar Giambologna (1529–1608), ki se je v Firence preselil iz Francije. Izvirnik sicer hranijo v bližnjem muzeju Bargello.

Ponavljajoče se "predstave nesramnosti in barbarstva"
"Turisti so dobrodošli, a moramo spoštovati naše spomenike, ne glede na to, ali so izvirniki ali kopije," je za časopis Corriere della Sera dejala Antonella Ranaldi, vodja oddelka za arheologijo in likovno umetnost mesta Firence. "Čeprav dvomim, da ta gospa – ki jo obsojam – sploh pozna razliko," je še dodala.

Patrizia Asproni, predsednica združenja Confcultura, ki promovira italijansko kulturno dediščino, je za tamkajšnje medije dejala, da se te "ponavljajoče se predstave nesramnosti in barbarstva" dogajajo, "ker se vsak čuti upravičenega, da nekaznovano počne, kar hoče". Pozvala je k uveljavitvi t. i. singapurskega modela s "strogimi kontrolami, vrtoglavo visokimi kaznimi in ničelno toleranco" za neprimerno vedenje.

Ko je umetnost resničnejša od življenja
A protiutež razburjenju domačinov in predstavnikov lokalnih oblasti je nedvomno mnenje umetnostnega kritika Vittoria Sgarbija: "Gre za transfiguracijo: ko je umetnost resničnejša od življenja. Ljubezensko povzdignjenje. Noben pravi moški se ne more kosati s Cellinijevim (polbogom) Perzejem. Pijano dekle izvede kritično, neerotično dejanje," je na družbenem omrežju X med drugim zapisal Sgrabi, ki je znan po svojevrstni ljubezni do razpravljanja.

Sgrabi je sicer februarja letos odstopil s položaja sekretarja na italijanskem ministrstvu za kulturo, saj ga preiskujejo zaradi kraje slike.

Omenjeni bronasti kip prelestnega Perzeja z Meduzino glavo je firenški kipar in zlatar Benvenuto Cellini (1500–1571) ustvaril v obdobju med letoma 1545 in 1554. Mimogrede, glede na mitologijo je bil Bakh, kar je sicer Dionizov vzdevek, Perzejev sorojenec.

Usoda neimenovane objemalke firenškega Bakha za zdaj ostaja nejasna, navaja Art Newspaper.

Firence, Rim, sever Italije, Matera ...
Med izstopajočimi primeri neotesanih obiskovalcev v Italiji lahko na primer navedemo lanski primer, ko je eden od nemških turistov, ki so najeli vilo v severni Italiji, prevrnil in razbil 150 let star kip, medtem ko se je poskušal fotografirati z njim. Pred dvema letoma je, denimo, savdski turist z maseratijem zapeljal po svetovno znanih Španskih stopnicah v Rimu in jih po navedbah policije poškodoval.

Zgolj dva tedna pozneje pa je turist iz ZDA po omenjenih stopnicah zalučal električni skiro in povzročil za približno 25.000 dolarjev škode. V zadnjih letih so brezbrižni obiskovalci večkrat vandalizirali rimski Kolosej. Nedavno pa je londonska skupina, ki se ukvarja s parkourjem, med izvajanjem enega od trikov poškodovala eno od zgodovinskih stavb v mestu Matera.