Sorodna novica Rimljani na lovu za Kaligulovo izgubljeno "ladjo užitkov"

Italijanske oblasti so dolgo izgubljeni mozaik predstavile v Muzeju rimskih ladij v Rimu; muzej so v tridesetih letih prejšnjega stoletja postavili izrecno zato, da bi v njem hranili zaklade z dveh ogromnih ceremonialnih ladij, ki si ju je dal cesar Kaligula zgraditi okrog leta 40. Ladji so arheologi začeli reševati z dna jezera Nemi južno od Rima že proti koncu 19. stoletja.

"Palači na vodi"
Mozaik, o katerem teče beseda, je kvadratni meter in pol velika umetnina z geometričnim vzorcem iz zelenega, vijoličastega in belega kamna. Vgradili so ga v tla ene od ladij, ki sta bili zamišljeni kot "palači na vodi", sijajna spomenika Kaligulovi veličini in bogastvu.

Še vedno ni popolnoma jasno, kdaj in v kakšnih okoliščinah je mozaik prišel v zasebno last. Sled za njim se pojavi, ko sta ga odkupila newyorška preprodajalka starin in njen mož, italijanski novinar. Poslati sta si ga dala v New York in dala iz njega izdelati kavno mizico za njuno stanovanje na aveniji Park.

Usodni so bili trači v petičnih krogih
Tam je artefakt ostal do 23. oktobra 2013. Tistega večera se je namreč newyorška kulturna smetana zbrala na predavanju italijanskega strokovnjaka za marmor in kamnine Daria del Bufala, ki je v Bulgarijevi draguljarni na Peti aveniji predstavljal svojo novo knjigo, Porfir. Med podpisovanjem je slišal, da dame med listanjem knjige komentirajo: "Pa to je Helenin mozaik!"

"Nisem razumel," se je del Bufalo spominjal na četrtkovi predstavitvi v Rimu. "Pozanimal sem se, kdo je Helen. Povedali so mi, da je to gospa z avenije Park, ki ima doma enak mozaik." Helen Fioratti je tako postala predmet preiskave, v katero so se vključili manhattansko okrožno tožilstvo, italijansko ministrstvo za kulturo in oddelek karabinjerjev, ki se ukvarja z iskanjem ukradenih italijanskih umetnin po zasebnih zbirkah v ZDA.

V oktobru 2017 je okrožni tožilec potrdil, da so mozaik zasegli in ga izročili italijanskemu veleposlaništvu, to pa ga je poslalo nazaj v Italijo. Od takrat je bil mozaik na začasni razstavi, zdaj pa so ga preselili v muzej v Nemiju, kjer je dobil mesto ob drugih artefaktih z vladarjevih ladij.

Ni vedela
Helen Fioratti je ob zasegu mozaika za tiskovno agencijo AP pojasnila, da je mozaik kupila v dobri veri kakih 40 let pred tem, v času, ko je živela v Italiji. Mislila je, da kupuje umetnino iz zbirke aristokratske dinastije Berberini. "Šlo je za nedolžen nakup," je trdila in poudarila, da je bil njen posrednik umetnostni zgodovinar, znan po odkrivanju del, ki so jih ukradli nacisti. "Mozaik sva imela zelo rada. Imela sva ga dolga leta in ljudje so ga vedno pohvalili."

Proti njej ni bila vložena obtožnica, ona pa prav tako ni izpodbijala zasega, češ da bi bil to preveč dolgotrajen in predrag podvig.

Tožilstvo se je za avtentifikacijo umetnine obrnilo na del Bufala, za katerega je bila naloga lahka. V hipu je prepoznal uporabljeni porfir, pa tudi način, kako je bila restavrirana ena od razpok.

Artefakt, ki še nikoli ni videl notranjosti muzeja?
Čisto mogoče se mu zdi, da mozaik do zdaj še nikoli ni bil razstavljen v "matičnem" muzeju. Muzej rimskih ladij je bil namreč med drugo svetovno vojno tarča bombardiranj, močno je bil poškodovan tudi v požaru. Na mozaiku pa, nasprotno, ni sledi ognja, kar pomeni, da je bil ukraden že pred oz. med drugo svetovno vojno, ali pa da ga tam sploh nikoli ni bilo in je v zasebnih rokah že od odkritja naprej.

Župan mesta Alberto Bertucci je po lastnih besedah "ponosen", da lahko mozaik sprejme v imenu Nemija. "Mozaik je dokaz, kako pomembni in razkošni sta bili ti dve ladji. Bili sta kot palači: ni bilo mišljeno, da bosta pluli. Utrjujeta slavo vladarja, ki je hotel pokazati svojo veličino rimskemu imperiju."