Mumija Amenhotepa I. je ena redkih, ki jih znanstveniki nikoli niso odvili, ker bi jo s tem preveč poškodovali. Foto: EPA
Mumija Amenhotepa I. je ena redkih, ki jih znanstveniki nikoli niso odvili, ker bi jo s tem preveč poškodovali. Foto: EPA

S pomočjo 3D-posnetkov strokovnjaki zdaj lahko pojasnijo tehniko mumifikacije, ki so jo v starem Egiptu uporabili za posmrtne ostanke drugega faraona 18. dinastije, ki je vladal več kot 1500 let pred našim štetjem.

Faraon Amenhotep I. je bil nazadnje predmet poročanja aprila letos, ker je bil v eni od mumij, ki so jih Egipčani v slavnostni
Faraon Amenhotep I. je bil nazadnje predmet poročanja aprila letos, ker je bil v eni od mumij, ki so jih Egipčani v slavnostni "Zlati paradi faraonov" preselili iz starega v novi Muzej egipčanske civilizacije v Kairu. Foto: EPA

Raziskavo sta vodila profesorica radiologije na univerzi v Kairu Sahar Saleem in priznani egiptolog ter nekdanji egiptovski minister za antikvitete Zahi Havas. Pri delu, med katerim se mumije nista dotaknila, sta uporabila rentgensko tehnologijo, CT-slikanje in napredne računalniške programe.

Raziskava je poleg novih dognanj o edinstvenem mumificiranju razkrila tudi obraz kralja Amenhotepa I. ter podatke o njegovi starosti in zdravstvenem stanju.

Tomografija je razkrila, da je faraon, ki je v času svojega 21-letnega vladanja vodil vrsto vojaških akcij, umrl star 35 let; zanj je bila usodna bodisi poškodba bodisi bolezen.

Pokopan v drži Ozirisa
Analiza je pokazala, da je bil Amenhotep prvi faraon, ki je bil mumificiran s prekrižanimi rokami (v t. i. položaju Ozirisa), in zadnji, ki mu niso odstranili možganov iz lobanje. (Brez možganov so denimo pokopali tako Tutankamona kot tudi Ramzesa II.)

Mumija, ki je bila odkrita v kraju Luksor oziroma starodavnem mestu Tebe, je tako edina, ki je arheologi niso fizično odvili, s čimer so povsem ohranili prvotno masko in girlande cvetlic, ki jo obkrožajo. Zaradi tehnologije zdaj vejo, da je v mumiji poleg človeških ostankov še 30 amuletov in pas iz 34 zlatih členov.

Mumija poškodovana med ropanjem grobnic v egipčanskih časih
Kralj Amenhotep I. je bil sin faraona Ahmosa I., ustanovitelja Novega kraljestva. Vladal je med letoma 1525 in 1504 pr. n. š., v nekakšni zlati dobi, ko je bil Egipt cvetoča in varna država.

Njegovo mumijo so torej odkopali leta 1881 v Luksorju, na lokaciji, kamor so svečeniki 21. dinastije na skrivaj premestili mumije številnih faraonov in kraljic, da bi jih obvarovali pred roparji grobnic. Prav Amenhotepova mumija je bila ob prvem ropanju v starodavnih časih očitno močno poškodovana, zato so telo v obdobju 21. dinastije zlepili nazaj skupaj s smolo in ga na novo zavili.

Amenhotepova mumija, ki jo hranijo v novozgrajenem muzeju v Kairu. Foto: Getty Images
Amenhotepova mumija, ki jo hranijo v novozgrajenem muzeju v Kairu. Foto: Getty Images

Zahi Havas ugotavlja, da so bile faraonove obrazne poteze podobne tistim njegovega očeta in vladarskega predhodnika: imel je ozko brado, majhen nos, kodraste lase in malce štrleče zgornje zobe. Drugi podatki: Amenhotep I. je bil visok 169 centimetrov, obrezan in njegovi zobje so bili v precej dobrem stanju.

S podobno metodo so arheologi leta 2012 odkrili, da je imel faraon Ramzes III. prerezan vrat. Zaroto naj bi skovala njegova žena, ki si je želela, da bi krono nosil njen sin in ne prvorojeni Ramzesov potomec.