Najdišče je ob reki Waal in je približno deset kilometrov od nemške meje. Skleda je izdelana iz modrega stekla in je brez kakršnih koli vidnih razpok ali drugih poškodb, zaradi česar gre za izjemno najdbo, piše portal Art News.

Skleda rimske izdelave
Strokovnjaki domnevajo, da je bila izdelana v kateri od steklarskih delavnic v nemških mestih, kot sta Köln in Xanten na območju nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija, ali pa morda v Italiji. Vodja arheoloških izkopavanj Pepijn van de Geer je za nizozemski regionalni časopis De Stentor dejal, da je "skleda rimske izdelave".

Približno v času njenega nastanka bil Nijmegen rimski vojaški tabori. Pozneje se je razširil in postal prvo naselje na območju današnje Nizozemske, ki je bilo imenovano za rimsko mesto, s čimer so bila lokalnim prebivalcem podeljena rimska državljanstva.

Za takratne prebivalce te lokacije "je imela ta skleda veliko vrednost," je še dejal Van de Geer in dodal, da je pri njih obstajala "velika potreba po usnju in so radi kupovali goveje kože". Po eni izmed teorij bi lahko bili domačini, ki so delali za rimsko vojsko na postojankah vzdolž najsevernejše meje Hadrijanovega zidu na Škotskem, zadosti dobro plačani, da bi kupili predmet, kot je ta skleda.

Najdba ni bistveno večja od dlani, ima vertikalno rebrast profil in odebeljen rob. "Tovrstne posode so bile izdelane tako, da so staljeno steklo pustili, da se ohladi in strdi na kalupu. Valovit vzorec je bil izrisan, ko je bila steklena mešanica še tekoča. Modro barvo pa povzroča kovinski oksid," je pojasnil Van de Geer.

Izobilje najdb na tem območju
Arheološka ekipa je med izkopavanji na tem najdišču odkrila tudi rimske grobove, domovanja in vodnjake ter predmete, kot je različno posodje in kosi nakita, za katere Van de Geer upa, da bi lahko z njihovo pomočjo "povedali kaj več o teh ljudeh in njihovem načinu življenja". Izkopavanja na tej lokaciji so zagnali pred gradbenim projektom za novo stanovanjsko gradnjo, pospremljeno z zelenimi površinami.