Dragoceno snovno dediščino predvojne prekmurske judovske skupnosti, ki se ni vrnila iz koncentracijskih taborišč, sestavlja 99 knjižnih enot. Poseben zgodovinski pomen na lokalni in nacionalni ravni med 21 razstavljenimi knjižnimi enotami zasedata dve knjigi, Hebrejska Biblija in Peteroknjižje. Knjigi sta iz obdobij službovanja rabina Henrika Kissa in zadnjega murskosoboškega rabina Lazarja Rotha, viden je tudi njegov lastnoročni zapis in podpis. Rabin Roth je bil odpeljan v Auschwitz, kjer je tudi umrl z večino članov prekmurske izraelitske veroizpovedi, kot so jo imenovali pred vojno.

Ročni zapisi v knjigi potrjujejo, da sta knjigi primerni za uporabo na sodišču in vključujeta tudi pečat sodišča Murske Sobote in Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov. To nakazuje, da so v času SHS pripadnikom manjšinskih verskih skupnosti omogočili, da pred sodiščem prisežejo na svoji sveti knjigi, in sicer na odlomku desetih božjih zapovedi v hebrejskem jeziku. Odkritje priča o sodnih praksah, ki se niso izvajale niti v socialističnem obdobju niti pozneje.

Največja zbirka molitvenikov in obrednih knjig
Razstavo so odprli v sredo. Kot je dejala direktorica PIŠK-a Klaudija Šek Škafar, gre za največjo zbirko judovskih molitvenikov in obrednih knjig v kateri koli slovenski knjižnici, ki je pripadala judovski skupnosti predvojnega časa na slovenskem ozemlju. Pridobitev nove knjižne zbirke v mestu je pozdravil tudi murskosoboški župan Aleksander Jevšek, ki je dejal, da mestna občina zadnja leta na več ravneh vlaga v ohranjanje spomina lokalne judovske dediščine, delno tudi kot popravek krivice ob rušitvi murskosoboške sinagoge leta 1956.

Razstava zaključuje projekt identifikacije in katalogizacije te zbirke, ki jo spremlja katalog Maje Kutin, diplomantke Hebrejske univerze v Jeruzalemu, poznavalka hebrejščine in judovstva, in odpira možnost nadaljnjih raziskav. Projekt in osnovne izsledke je z Majo Kutin predstavil Andrej Pavlič, bibliotekarski specialist in domoznanec z licenco za vnos v sistem COBISS.

Vsaka knjiga je bila vsebinsko opredeljena, ustrezno identificirana, oštevilčena in poimenovana ter vnesena v register COBISS in ovita v brezkislinski papir. Tako so bili postavljeni temelji za nadaljnje raziskave.

Del zakladov prekmurskih Judov izgubljen
Usoda celotne knjižne zapuščine judovske skupnosti po drugi svetovni vojni ni izsledljiva in verjetno ne bomo nikoli vedeli, kolikšno število knjig in katere so bile izvorno v lasti prekmurskih Judov, koliko teh je bilo izgubljenih, odtujenih oziroma uničenih med vojno in po njej.

Poleg omenjene Hebrejske Biblije in Peteroknjižja, tipologija predstavljenih knjig variira, večinoma pa gre za molitvenike. Molitveniki za tedensko uporabo in za praznovanje šabatov se imenujejo sidur, molitveniki za praznike pa mahzor, poleg tega nastopa še obredna knjiga Hagada za praznovanje pesaha ali pashe, selihot molitvenik za odpuščanje v času praznovanja novega leta – roš hašane in jom kipurja – dneva sprave. Prikazani so tudi žalni molitveniki in učbeniki, ki so se uporabljali v judovskih šolah za učenje ter izvedbo molitev.

Knjige v zbirki so napisane v več jezikih od hebrejščine in jidiša do nemščine in madžarščine, pa tudi v kombinacijah enega in drugega, npr. hebrejsko-madžarski ali hebrejsko-nemški zapisi ali celo fonetični madžarski zapisi hebrejske izgovarjave molitev.

Molitev za Franca Jožefa
Sedem knjig iz zbirke ima antikvarni status, to pomeni, da so bile izdane pred letom 1835, najstarejša med njimi je mahzor iz leta 1779, tiskana v Sulzbachu. Kljub majhnemu številu knjig je razvidno, kako razvejana in bogata je bila judovska tiskarska dejavnost v Evropi, saj so knjige tiskane v Vilni, Pragi, Varšavi, Berlinu, Roedlhaimu. Največ knjig iz zbirke pa je tiskanih na Dunaju in v Budimpešti. Habsburško cesarstvo je namreč prepovedalo uvoz hebrejskih knjig in tako spodbudilo razvoj domačega tiska in gospodarstva. Zanimiva je tudi razstavljena molitev za dobrobit vladarja in za mir v deželah pod njegovo vladavino, namenjena cesarju Francu Jožefu I. in njegovi ženi, kraljici Elizabeti Bavarski.

Medtem ko v večini primerov lastniki knjig niso znani, je sodelavcem pri projektu uspelo identificirati nekaj podpisov posameznikov. Med njimi je viden podpis Lászla Frima, ki je imel pred vojno v Murski Soboti trgovino z železnino in bil odbornik v športnem klubu Mura.

Na kraju pa danes obratuje bar Bunker, pred katerim so postavljeni tlakovci spomina Frimu in njegovi družini, ki se ni vrnila iz Auschwitza, Frim pa je umrl dva tedna pred koncem vojne
v taborišču Mauthausen.

Izbor razstavljenih knjig nove judovske zbirke si bo mogoče ogledati v Murski Soboti v prostorih PIŠK-a do 22. novembra. Zbirka bo domovala v novi omari oziroma razstavnem ohišju in bo postala del Judovske turistične poti v Murski Soboti, ki je v pripravi.