Pokrajinski muzej Ptuj Ormož se tega raziskovalca, donatorja in muzealca spominja ob praznovanju svojega 130. rojstnega. V Sončnem parku mu bodo danes odkrili spomenik – njegov portret je ustvaril akademski kipar Anže Jurkovšek.

Viktor Skrabar (1877–1938) je z zlatimi črkami zapisan v zgodovini Muzejskega društva Ptuj in najstarejšega slovenskega mesta, so zapisali v muzeju. Med letom 1903 in 1938 je bil zaslužni član društva, njegovi člani pa so leto po Skrabarjevi smrti na predlog takratnega ptujskega župana Alojzija Remca sklenili postaviti njegov spomenik, a do izvedbe zaradi druge svetovne vojne ni prišlo.

V Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož so se zato skupaj s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj in Zgodovinskim arhivom na Ptuju, kulturnimi ustanovami, ki so vse naslednice Muzejskega društva Ptuj, ter Mestno občino Ptuj v jubilejnem letu ptujskega muzeja odločili uresničiti predlog muzealcev iz leta 1939.

Nenehen preiskovalec preteklosti
Skrabar se je ob opravljanju notarske stroke z veliko vnemo posvečal arheologiji, na področju katere je pridobil tudi veliko strokovnega znanja. Že kot gimnazijec na Ptuju se je začel zanimati za preteklost nekdanjega rimskega mesta, v času študija prava je v Gradcu poslušal arheološka in epigrafska predavanja, znanje pa je izpopolnjeval pri arheologih, ki so raziskovali preteklost Petovie.

Odkritelj številnih pomembnih najdišč
Od leta 1903 je sam odkrival staro mesto in odkril številna pomembna najdišča, med drugim poznoantično rimsko grobišče na Zgornjem Bregu, staroslovansko nekropolo s 66 skeleti na grajskem griču in ostanke rimskega mostu čez Dravo. Vrhunec Skrabarjevih prizadevanj je bilo leto 1913, ko je Muzejsko društvo pod njegovim vodstvom našlo in izkopalo III. mitrej na Zgornjem Bregu.

Strokovnjaki so Skrabarja cenili, povezan je bil z vodilnimi arheologi tistega časa. Kar 35 let je opravljal delo kot lokalni spomeniški konservator za Ptuj in okolico, bil je častni član Muzejskega društva na Ptuju in v Mariboru. Posebno zaslužen je za ptujski muzej, ki mu je preskrbel prostore v nekdanjem dominikanskem samostanu, kamor se je ta preselil leta 1928.
Njegova osebna knjižnica, ki je obsegala več kot tisoč enot gradiva, je po njegovi smrti prešla v muzejsko knjižnico in bila oblikovana kot posebna zbirka, t. i. Bibliotheca Skrabariana. Danes šteje 315 enot gradiva in je eden od pomembnih fondov muzejske knjižnice.

Spomenik z bronastim portretom bodo danes v njegovo čast postavili v Sončnem parku, kjer že stojita javna bronasta spomenika častnima članoma društva Matiji Murku in ustanovitelju muzeja Francu Ferku. Jubilej bodo v muzeju pospremili tudi s spominsko ovojnico, pečatom na dan 3. avgusta 2023, in znamko. Ovojnico so pripravili v sodelovanju s Filatelističnim društvom Ptuj, ki je uredilo tudi razstavo Ptujski grad in muzeji Ptuja na razglednicah. Ta je v Salonu umetnosti na Prešernovi ulici na ogled od danes dalje.