David Stuart in Heather Hurst sta s sodelavci pisala o tej najdbi v članku, objavljenem v publikaciji Science Advances. Kot navajajo, so stenske poslikave piramide Las Pinturas nastale v poznem predklasičnem obdobju, torej od leta 400 pr. n. št. do leta 200, ko so bile prve majevske družbe na robu propada. Te družbe so nato v klasičnem obdobju doživele vnovično obuditev. Predklasično obdobje pa je tudi tisto, v katerem so se razvili majevski sistemi pisave.

Le en sam datum: s hieroglifom izpis 7 jelen
Med hieroglifskimi zapisi, ki krasijo poslikave te piramide, je mogoče najti le en sam datum, in sicer 7 jelen. Avtorji omenjenega članka trdijo, da je ta hieroglif najzgodnejši znani dokaz majevskega koledarja. Velik del preostale poslikave je bil uničen čez čas, zato ni znano, na kateri datum naj bi se nanašal in ali so ga spremljali drugi datumi.

Majevski koledar ima 260 dni, vsak dan pa je razmejen z dvema elementoma, pojasnjuje članek. Prvi element je število od 1 do 13, ki v paru z enim od 20 dni, od katerih vsak nosi ime, ki se nanaša na živali, naravne elemente in druge vidike narave.

Jelenja glava za sedmi dan
Datum 7 jelen je po mnenju avtorjev članka še posebej izjemen. V svoji študiji ugotavljajo, da je po vsej Mezoameriki (zgodovinska regija, ki se razprostira od današnje srednje Mehike, Belizeja, Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa in Nikaragve do današnje severovzhodne Kostarike) sedmi dan dosledno povezan z jelenom.

"Pomeni so bili pogosto podobni v različnih jezikih, kar je oblikovalo koledarski sistem, ki je postal elementarni dejavnik pri opredelitvi Mezoamerike kot kulturne regije," piše v članku. "Na primer, beseda za sedmi dan v jeziku nahuatl je 'Mazatl' (Jelen), ki v jeziku zapotec ustreza besedi 'China' in v jeziku mixtec besedi 'Cuaa' ... Različni sistemi pisanja starodavne Mezoamerike odražajo ta razširjeni pomen, skoraj vsi pa imajo upodobljeno jelenjo glavo za sedmi dan," je še mogoče prebrati v članku.