Žezlo cesarice Carlote Belgijske, sicer soproge Maksimilijana I. Mehiškega, ki je nekaj časa veljalo za izgubljeno, se je vrnilo na grad Miramar ob Tržaškem zalivu. Bančni sklad CRTrieste ga je nedavno za 120.000 evrov kupil na dražbi v kneževini Monako in ga je dal na posodo Zgodovinskemu muzeju in parku gradu Miramar.

Detajl največje zgodovinske vrednosti na žezlu je monogram mehiškega cesarstva z napisom San Juan del Rio 1864, izdelan na željo Maksimiljana. Na žezlu je tudi majhna ploščica s podpisom zlatarja Joseja Marie Larraldeja. Žezlo je ohranjeno v izvornem etuiju.

Generalni direktor muzejev italijanskega ministrstva za kulturo Massimo Osanna je nakup označil za "nepričakovanega in brez primere", predmet pa bo povečal slavo in bogastvo muzejev, kot je grad Miramar, in "zanamcem zapustil zgodovinsko zapuščino", so sporočili iz tržaškega muzeja.

Maksimilijan Mehiški (1864–1867) je bil mlajši brat cesarja Franca Jožefa in je bil kot Maksimilijan I. Mehiški habsburški cesar Mehike. Julija 1857 se je poročil s princeso Carloto (1840–1927), hčerko belgijskega kralja Leopolda I., s katero sta se pozneje ustalila v Trstu. Leta 1864 je bil na pobudo francoskega cesarja in ob nasprotovanju mehiškega ljudstva imenovan za cesarja Mehike.

Potem ko je Maksimilijan v Mehiki v letu 1864 v boju proti revolucionarnim gibanjem ostal sam, je Carlota odpotovala v Evropo, da bi prosila papeža za podporo, a njena prizadevanja niso bila uspešna. Doživela je hud živčni zlom in se ni več vrnila v Mehiko. Maksimiljana pa so tri leta pozneje na vojaškem sodišču obsodili na smrt z ustrelitvijo.

Carlotino zdravstveno stanje se je po Maksimilijanovi usmrtitvi poslabšalo, med drugim je bila razglašena za neuravnovešeno. Preostanek življenja je preživela v osami, najprej na gradu Miramar, nato pa na pobudo svojega brata, kralja Leopolda II., na njegovem gradu Bouchout v Meiseju v Belgiji, kjer je umrla pri starosti 86 let.