Stvaritev, ki so jo našli med obnovitvenimi deli na gotskih škofovskih vratih na severni strani stolnice, je najvišje kakovosti in datira iz zgodnjega 16. stoletja. Sodelujoči na kongresu so se strinjali, da je dejansko pripisovanje avtorstva te umetnine Albrechtu Dürerju velik izziv, saj konec koncev ni znan noben zapis, da je stari mojster kadar koli sploh obiskal Dunaj in tam tudi ustvarjal. Vendar pa obstaja več indicev, ki raziskovalno skupino, zbrano okoli vodje projekta Markusa Santnerja, navajajo k teoriji o Dürerjevem avtorstvu.

Krilni oltar z dvema svetnicama
Kot je povedal direktor avstrijskega zveznega urada za spomenike (BDA) Bernd Euler-Rolle, je do odkritja stvaritve, ki je visoko na verandi škofovskih vrat, prišlo povsem po naključju. Po čiščenju zelo umazane slike in številnih preiskavah najmanjših barvnih delcev je bila odkrita predhodna risba, na kateri je upodobljen krilni oltar, na oltarnih krilih pa sveti Katarina in Margareta. Po besedah Euler-Rolleja še posebej izstopa bogastvo detajlov, "posebna umetniška kakovost kaže na velikega mojstra, ki je tukaj pustil 'risbo na steni'", je po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA še dejal direktor BDA-ja.

Stolnica sv. Štefana na Dunaju. Foto: Rok Omahen
Stolnica sv. Štefana na Dunaju. Foto: Rok Omahen

Po temeljiti preučitvi stanja risbe je bila sprejeta odločitev, da se BDA-jev oddelek za konserviranje in restavriranje glede njene ohranitve ter obdelave na današnjem znanstvenem kongresu posvetuje z zunanjimi strokovnjaki. Rezultati projekta in današnje konference bodo objavljeni v eni izmed izdaj Avstrijske revije za umetnost in spomeniško varstvo (Österreichische Zeitschrift für Kunst und Denkmalpflege).

Anekdota, ki ni zgolj legenda?
Strokovnjak za Dürerja Erwin Pokorny, ki je sodeloval tudi pri pripravi kataloga za trenutno razstavo del tega starega mojstra v dunajski Albertini, vidi v predhodni risbi lastnoročno delo Albrechta Dürerja. Kot piše v enem izmed njegovih člankov: "Vprašanje ni, ali, temveč kdaj je bil Dürer na Dunaju. Virtuozne poteze čopiča jasno kažejo na delo njegovih rok."

Umetnostni zgodovinar Michael Rainer pa ugotavlja: "V biografiji Albrechta Dürerja je Joachim Sandrart zapisal, da je cesar Maksimilijan I. zaukazal umetniku, da naj 'na steni ustvari nekaj velikega zanj'. Nemara smo zdaj odkrili mesto te anekdote, ki se jo je prej napak obravnavalo zgolj kot legendo." Dürer je bil v službi tega cesarja med letoma 1512 in 1519.

Leta 1471 v Nürnbergu rojeni Albrecht Dürer se je umetnosti učil pri očetu Albrechtu Dürerju st. in pri slikarju Wolgemutu. Večkrat je potoval po Evropi in ustvarjal krajine v tehniki akvarela. Benetke je prvič obiskal leta 1495, zatem je še večkrat potoval po Italiji in pozneje po Nizozemski. Umrl je leta 1528. Foto: EPA
Leta 1471 v Nürnbergu rojeni Albrecht Dürer se je umetnosti učil pri očetu Albrechtu Dürerju st. in pri slikarju Wolgemutu. Večkrat je potoval po Evropi in ustvarjal krajine v tehniki akvarela. Benetke je prvič obiskal leta 1495, zatem je še večkrat potoval po Italiji in pozneje po Nizozemski. Umrl je leta 1528. Foto: EPA