Serija napadov se je zgodila že tretjega oktobra, med odpiralnimi urami muzejev, a je javnost za to izvedela šele ta teden; v torek sta o incidentu poročala časopis Der Tagespiegel in nacionalni radio Deutschlandfunk. Dogodek je časopis Der Zeit opisal kot enega "najhujših napadov na umetnost v Nemčiji po drugi svetovni vojni".

V skupnem seštevku je bilo poškodovanih najmanj 70 artefaktov, med katerimi so staroegipčanski sarkofagi, kamniti kipi in slikarstvo iz 19. stoletja; hranijo jih Muzej Pergamon, Novi muzej in Stara Narodna galerija na t. i. Muzejskem otoku, kjer so vse ključne ustanove zbrane druga ob drugi. (Kompleks je že od leta 1999 na Unescovem seznamu kulturne dediščine.)

Restavratorji so sporočili, da so bili "posegi prve pomoči", s katerimi so poskusili odstraniti madeže, sicer uspešni, a da so za njimi kljub temu ostale vidne sledi.

"Glede na to, da je videti, kot da so bili artefakti izbrani po naključju in da med njimi ni nobene povezave, sklepamo, da je storilec deloval sam," je komentiral policijski preiskovalec Carsten Pfohl. Prav tako poškodovanih predmetov ne morejo povezati s kako določeno ideološko ali politično opredelitvijo.

Z denarno vsoto se škode ne da oceniti, saj predmeti v državni lasti niso zavarovani. Tekočina, ki jo je storilec (ali storilci) uporabil, je bila oljnata, ni pa razžrla predmetov, s katerimi je prišla v stik.

Ministrica za kulturo Monika Grütters je incident že strogo obsodila. Gre za dejanje, "uperjeno proti umetniškim načinom izražanja, proti naši skupni kulturni dediščini, proti civiliziranim oblikam razprave in s tem proti naši demokratični samopodobi", je zapisala v izjavo za javnost.

Bi lahko bili krivi teoretiki zarote?
Šopek muzejev, ki stojijo le lučaj od domovanja kanclerke Merkel, so bili v zadnjih mesecih v središču škandaloznih hipotez teoretikov zarote, ki nasprotujejo nošenju mask in drugim ukrepom proti širjenju novega koronavirusa. Veganski kuhar Attila Hildmann je na primer avgusta z več kot 100 tisoč sledilci delil teorijo, da v muzeju Pergamon, ki je ime dobil po ogromnem oltarju iz antičnega mesta Pergamon, hranijo "Satanov prestol". Po prepričanju nekaterih je muzej zato samo središče globalne zarote "koronakriminalcev"; ponoči v njem izvajajo žrtvovanja in "skrunijo otroke", je še zapisal Hildmann.

3. oktobra so Nemci praznovali 30-letnico združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije. Ali je bil ta datum za napad izbran namerno, za zdaj še ni znano. Obenem je bil 3. 10. tudi prvi dan ponovnega odprtja muzeja po epidemiji koronavirusne bolezni 19.

Varnostne kamere niso bile v pomoč
Marsikdo v Nemčiji se sprašuje tudi, zakaj je policija o zločinu molčala skoraj tri tedne. Tagesspiegel poroča, da so preiskovalci pisali ljudem, ki so naštete muzeje obiskali 3. oktobra, in jih spraševali, ali so morda opazili kaj neobičajnega.

Carsten Fröhlich z državnega kriminalističnega urada je pojasnil, da "niso hoteli obvestiti javnosti", dokler niso sami obvestili ustanov, ki artefakte in umetnine Nemčiji posojajo, in dokler niso ocenili obsežnosti škode. Preiskavo je dodatno otežilo to, da je bilo vpletenih več muzejev. Muzejski otok je 3. oktobra obiskalo več kot tri tisoč ljudi. Varnostne kamere napadalca, ki bi lahko uporabil vodno pištolo ali pršilo, niso ujele.

Nezadostno varovanje?
Vprašanje varovanja na Muzejskem otoku je že vrsto let pereča tema. Leta 2017 je tolpa iz muzeja Bode ukradla stokilogramski zlat kovanec, vreden 3,75 milijona evrov. V skoraj filmskem podvigu so uporabili lestev, samokolnico in avtomobil za pobeg.

Ministrica Grütters je zdaj komentirala, da morajo berlinski državni muzeji znova načeti vprašanje svojih varnostnih ukrepov; naročila je izdelavo podrobne študije. "Razjasniti si moramo, kako je toliko škode lahko ostalo neopažene, in pa, kako lahko take napade v prihodnje preprečimo."