Pravzaprav si je Mehika v preteklosti že večkrat prizadevala za vrnitev te dragocene azteške perjanice oziroma duhovniškega naglavnega okrasja. Dunajski etnografski muzej (Weltmuseum) je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA mehiškim oblastem sporočil, da se perjanica zaradi svoje krhkosti preprosto ne more podati na pot.

Nič manj kot "Mona Liza etnologije"
"Zaradi velikega tveganja morebitne škode med prevozom prošnji za posojilo ni mogoče ugoditi," so za DPA sporočili z avstrijskega sekretariata za kulturo. Naglavno okrasje, ki ga nekateri označujejo za "Mono Lizo etnologije", je na avstrijskih tleh vse od 16. stoletja, ni pa jasno, kako natančno je pristalo tam. Mnoga leta se je predpostavljalo, da je nekoč pripadalo azteškemu poglavarju Montezumi II. (tudi Moktezumi II.), ki je bil na oblasti v času, ko so Španci prvič stopili v stik z azteškim imperijem leta 1519.

Perjanico, znano tudi kot penacho, je bilo nato mogoče zaslediti leta 1596 v popisu lastnine nadvojvode Ferdinanda II. Tirolskega, člana habsburške rodbine in navdušenega zbiratelja. Leta 1878 pa je pristala v zbirki predhodnika zdajšnjega etnološkega muzeja na Dunaju, kjer ostaja glavna atrakcija.

Naglavno okrasje je sestavljeno iz stotin peres ptice kecal in več kot tisoč majhnih zlatih ploščic. Glede na ugotovitve dunajskega muzeja gre za naglavno okrasje duhovnika in ne omenjenega azteškega poglavarja. Šlo naj bi za edino tovrstno perjanico, ki se je ohranila do danes. Med letoma 2010 in 2012 so jo restavrirali in preučili tako avstrijski kot mehiški strokovnjaki, ki so sklenili, da ne bi prestala prevoza v državo izvora.

Mehika je že leta 1991 vložila uradno zahtevo za vrnitev te zgodovinske dragocenosti. Vendar so avstrijski strokovnjaki takrat zatrdili, da bi potrebovali letalo v velikosti skoraj nogometnega igrišča, če bi želeli zagotoviti varen prevoz zanjo. Nato se je z leti zvrstilo še več pozivov mehiške strani.

Leto okroglih obletnic v Mehiki
Tako so si tudi že pred časom začeli prizadevati, da bi jo lahko vključili v niz letošnjih slovesnosti, s katerimi zaznamujejo 500. obletnico padca azteškega imperija v roke španskega konkvistadorja Hernana Cortesa. Letos slavijo tudi 700. obletnico ustanovitve mehiške prestolnice in 200. obletnico mehiške neodvisnosti.

Leta 2019 je mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki je od nastopa mandata v letu pred tem pozval k novemu razumevanju španskega osvajanja v Mehiki, dejal, da je pokrivalo "naš kos Mehike", in začel kampanjo, da bi ga dobili nazaj kot posojilo pravočasno za letošnje slovesnosti. Zatrdil je še, da so si Avstrijci "v celoti prisvojili" predmet, ki zdaj očitno ostaja na Dunaju.