Moctezumova (ali Montezumova) krona je shranjena v dunajskem etnološkem muzeju, njegov direktor Christian Feest pa je starodavni predmet opisal kot "Mono Liso etnologije". Mehika in Avstrija sta naredili še korak bližje k sporazumu, s katerim bi naši severni sosedje za tri leta posodili azteško dragocenost Mehičanom.

Pravno-arheološki zapleti
Okrasni predmet, za katerega domnevajo, da je bil nekoč krona azteških vladarjev, je narejen iz peres več kot dvesto ptic quetzal in okrašen z zlatom. Je eden redkih podobnih predmetov, ki so se ohranili iz obdobja predkolumbovske Amerike. Leta 1878 ga je dobil predhodnik zdajšnjega etnološkega muzeja na Dunaju.

Zadnji dve leti sta vpleteni državi začeli sodelovati pri vprašanjih skupne kulturne dediščine in ustanovili posebno komisijo. Na mehiškem zunanjem ministrstvu pravijo, da je cilj "omogočiti Mehičanom, da lahko vidijo in občudujejo naglavno okrasje", v zameno pa bi lahko Dunaju posodili enega izmed predmetov, ki je trenutno v mehiškem muzeju – zlato kočijo Maksimiljana, Avstrijca, ki je leta 1864 postal mehiški cesar.

Preden bodo izposojo zgodovinskih predmetov lahko izvedli, morajo premagati dve oviri. Prva je pravna, saj mehiški zakon prepoveduje izvoz kakršnega koli arheološkega materiala iz države. Najprej so upali, da Moctezumove krone ne bodo obravnavali kot arheološkega predmeta, a je dunajski muzej želel zagotovilo, da vračilo krone po izteku posoje ne bo blokirano. Mehiška vlada celo razmišlja o spremembi zakona o izvozu starin, ki bi omogočil, da bi izposoja potekala brez zapletov.

Azteški ali majevski predmet?
Druga težava je bolj logistične narave. Krono so leta 1992 pritrdili na razstavni pano in se je ne da z lahkoto odstraniti. Konservatorji se tega ne želijo lotiti, dokler se ne bodo odločili o novi opori za predmet, kar je odvisno tudi od tega, ali ga bodo poslali na potovanje čez ocean v Mehiko. Peresa so zelo krhka in za takšno pot bi morali narediti zaboj, ki bi izničil tresljaje in s tem morebitno škodo.

Težave bo komisija skušala rešiti do konca leta 2011, medtem pa nadaljujejo skupno raziskavo Moctezumove krone. Feest pravi, da obstaja tudi možnost, da sploh ne gre za azteški predmet iz Mehike: "Ptice quetzal najdemo tudi v sosednji Gvatemali, tako da bi lahko šlo tudi za majevski predmet."