Prepoznavne skulpture iz brona in medenine, ki so od 16. stoletja naprej nastajale v mogočnem kraljestvu Benin, veljajo za ene najdragocenejših umetniških artefaktov v Afriki. Številni evropski primerki, ki imajo posamezne primerke v svojih zbirkah, so bili – vsaj v zadnjih letih – pogosto tarča kritik, češ da se oklepajo vojnega plena in poosebljajo kolonialistični pohlep. Ceh umetnikov in ustvarjalcev v bronu Ahiamwen bi zdaj rad spremenil ton te javne razprave.
"Zdaj delamo še boljše kipe"
Britanskemu muzeju v dar ponujajo sodobne umetnine, ki niso zaznamovane s krvavo zgodovino ropanja in obenem prikažejo sodobno kulturo Benin Cityja. "Nikoli nismo nehali ustvarjati bronastih kipov, niti po tem, ko so bili prejšnji pokradeni," je komentiral Osarobo Zeickner-Okoro, eden ustanovnih članov novega ceha in pobudnik predlagane donacije. "Mislim, da zdaj delamo še boljše."
"Zločin, ki se je tukaj zgodil, ni samo v tem, da so bili kipi ukradeni. Gre tudi za to, da ste našo civilizacijo prikazali kot mrtvo civilizacijo, pospravili ste nas k Staremu Egiptu."
Umetnine, ki jih ponujajo afriški umetniki, so predstavili na slavnosti v Benin Cityju; udeležil se je je tudi predstavnik kraljevega dvora. Med najbolj impozantnimi deli sta bronasta plošča, ki meri dva krat dva metra in upodablja zgodovinske dogodke v Beninu, in pa oven v naravni velikosti, narejen v celoti iz vžigalnih svečk.
V Britanskem muzeju so na prošnjo za komentar za zdaj odvrnili samo, da je to tema, o kateri morata razpravljati obe vpleteni strani.
Zeickner-Okoro je na začetku tega meseca tudi sam odpotoval v London, da bi predstavil svojo iniciativo. Sešel se je tudi s kuratorji afriškega oddelka v Britanskem muzeju.
Nemčija je začrtala pot za druge zahodne države
Nemčija je na primer že izrazila namero, da bodo beninske bronaste kipe iz svojih muzejev vrnili v Nigerijo. ("Soočamo se s svojo zgodovinsko in moralno odgovornostjo, da bi osvetlili in popravili krivice nemške zgodovine," je takrat izjavila ministrica Monica Grütters.) Britanski muzej, ki ima v lasti najpomembnejšo zbirko teh artefaktov na svetu, pa še ni bil pripravljen dajati obljub. Na svoji spletni strani so zapisali le, da se je direktor Hartwig Fischer leta 2018 sešel z "obo" (kraljem) in da so bile tema pogovora med drugim "nove priložnosti za deljenje in razstavljanje predmetov iz beninskega kraljestva".
Dela svojih prednikov iščejo v muzejskih katalogih
V Benin Cityju številni ne vidijo nobenega pravega opravičila za to, da se evropski muzeji še vedno oklepajo naropanih artefaktov. "Vse morajo prinesti nazaj. To ni lastnina njihovih očetov. Pripadajo beninskemu obi," je komentiral poglavar Nosa Ogiakhia, izdelovalec bakrenih kipov.
Zeickner-Okoro je deloma odraščal v Londonu in se šele v odraslih letih za stalno naselil v Benin Cityju. Zaveda se, da je razstavljanje kipov v evropskih muzejih pripomoglo k temu, da jih pozna svetovno občinstvo. Toda zdaj je čas, da se artefakti vrnejo v deželo izvora, opozarja. "Potomci umetnikov, ki so te kipe izdelali, jih niso še nikoli videli, ker si ne morejo privoščiti letalske vozovnice do Londona, da bi obiskali Britanski muzej. Na voljo imajo samo muzejske kataloge, v katerih iščejo dela svojih prednikov, kar se mi zdi zelo žalostno."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje