Nicholas Cullinan, ki je bil pred prihodom v Britanski muzej direktor Nacionalne portretne galerije, je javno poudaril svojo namero, da bo "ukrenil nekaj pozitivnega" za dediščino muzeja. Njegovo izjavo gre razumeti v kontekstu aktualnega javnega diskurza o pomenu vračanja artefaktov, naropanih v kolonialnem obdobju, v njihove dežele izvora.

Na vprašanje, ali bi se lahko pomembni artefakti – tudi t. i. bronaste kipe iz Benina in skulpture s Partenona – državam legitimnim lastnicam vrnili vsaj začasno, je Cullinan pustil odprta vrata za dogovore v tej smeri. "Vsekakor upam, da bi bila mogoča nekakšna oblika partnerstva, to je nekaj, kar bomo brez dvoma poskušali doseči. Mislim, da je še prezgodaj, da bi govoril o podrobnostih dogovorov, sem pa optimističen".

Enostavna in dokončna vrnitev še vedno ni mogoča
Cullinan sicer opozarja, da za kategorično in dokončno vrnitev kipov s Partenona nima pooblastil. Sklep parlamenta iz leta 1963 namreč z zakonom prepoveduje odstranitev del "nacionalnega pomena" iz državnih zbirk. Vseeno pa bi direktorjeva pripravljenost za sodelovanje z muzeji po svetu lahko pomenila začetek nove politike za muzej, ki ima v svoji zbirki več kot osem milijonov artefaktov, od tega kar nekaj spornih.

Sorodna novica Sunakova košarica Micotakisu: za odpoved srečanja v zadnjem hipu "krivi" partenonski kipi

"Izziv za nas bo v tem, da ne oporekamo ali zanikamo"
Cullinan se pri sodelovanju s svetovnimi muzeji nagiba k modelu (dolgoročne?) izposoje. "Izziv za nas bo, spet, v tem, da ne oporekamo ali zanikamo, ampak da smo odprti – in da razmislimo: 'Kako lahko naredimo nekaj pozitivnega z dediščino, ki smo jo dobili v roke?'," je direktor komentiral za BBC v prvem intervjuju, ki ga je dal po nastopu svoje funkcije.

V kontekstu kipov s Partenona je poudaril, da je "to vznemirljivo obdobje za muzej", ki je v preteklosti "sijajne stvari dosegel prav po zaslugi sodelovanj". Ko govorimo o kipih s Partenona, beseda teče o okrog 30 starogrških skulpturah, ki so jih Britanci prenesli iz Partenona v Atenah in so že od 19. stoletja shranjene v Britanskem muzeju.

V začetku 19. stoletja so bile namreč Atene, kot že 350 let pred tem, pod oblastjo Otomanskega imperija. Thomas Bruce, grof Elginski in britanski veleposlanik v imperiju, je pri oblasteh vložil prošnjo za odstranitev kipov s Partenona. Dve stoletji pozneje je vprašanje zakonitega lastništva še vedno jabolko spora med Veliko Britanijo in Grčijo; Grčija je uradni zahtevek za vrnitev artefaktov vložila že leta 1983.

Sorodna novica Nacionalna galerija portretov v Londonu se je odpovedala BP-jevemu pokroviteljstvu

Rishi Sunak je zaostril britanski položaj
Cullinanove izjave so pomembne zato, ker je nekdanji premier Rishi Sunak lani debato o t. i. "Elginovi zbirki" močno zaostril s tem, da je v zadnjem hipu odpovedal sestanek s svojim grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom, in sicer zato, ker je izvedel, da Micotakis namerava odpreti temo spornih umetnin.

Niti Britanski muzej ni vedno varen prostor za umetnine
Britanski muzej je sicer v zadnjem času imel (tudi) druge težave: na dan je prišlo, da je eden od nekdanjih kustosov ukradel ali pa uničil več kot 1800 predmetov iz muzejske zbirke. Cullinan je javno pohvalil vseh tisoč uslužbencev muzeja, ki so "prestali forenzičen in mučen proces" preiskave in ki jim je "uspelo vrniti približno polovico pogrešanih predmetov. Cel postopek saniranja incidenta bo trajal okrog pet let.

V času svojega mandata na čelu Nacionalne portretne galerije je Cullinan pretrgal vezi muzeja s spornim sponzorjem British Petroleum (BP). Na pozive, da bi moral Britanski muzej ravnati enako, zdaj odgovarja, da je situacija popolnoma drugačna, češ da je Britanski muzej odvisen od privatiziranih sredstev in da samo po njihovi zaslugi obisk za britanske davkoplačevalce ostaja brezplačen.