Praznik situl oziroma 4. festival železnodobnega življenja in kulinarike se bo začel danes ob 17.00, na prireditvi pa pričakujejo več kot 1.000 obiskovalcev.

Po besedah arheologinje in kustosinje Dolenjskega muzeja Petre Stipančić želijo Novo mesto predstaviti kot evropsko najdišče z do zdaj največ odkritimi železnodobnimi bronastimi vedricami oziroma situlami. Prav tako želijo en dan obuditi staro železnodobno mesto in s prizori, vtolčenimi v situle, poustvariti življenje pred 2500 leti. Predstavili bodo stare obrti, kovaštvo, lončarstvo, steklarstvo in pripravo preje, nekdanjim obdobjem pa bodo prilagodili tudi kulinarično ponudbo.

Trgovanje z železom in boj z ročkami bodo obiskovalcem približali v zaigranem programu, v katerem bo sodelovala tudi Gorjanska konjenica.

Nastopilo bo 40 kostumiranih nastopajočih, kot pravi direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl Osolnik, pa je cilj prirediteljev železnodobnega festivala, da bi ga po postavitvi arheološkega parka na novomeškem Marofu prestavili tjakaj.

Dogajanje se bo začelo s priložnostno tržnico in prikazom starih obrti, sledila pa bo delavnica železnodobne kuhinje za odrasle s preizkusom v lokostrelstvu in več delavnicami za otroke.
Osrednji spored s pozdravnim govorom se bo začel ob 18.00, od 20.00 pa bodo pripravili odrsko uprizoritev z glasbo in s plesom, nato bo do polnoči sledil nastop skupine Beer Belly, ki naj bi izvajala tradicionalno irsko in škotsko glasbo.

Ob 22.00 bodo povabili še na brezplačen nočni obisk stalne arheološke razstave v Dolenjskem muzeju. V primeru slabega vremena prireditev odpade.

Dragocen vpogled v halštatsko kulturo
Doslej so na območju Novega mesta, ki so ga pred leti razglasili za mesto situl, odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih. Najdbe uvrščajo Novo mesto na sam vrh največjih svetovnih najdišč tovrstnih torevtskih umetnin. Novomeške situle so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, denimo vaške situle in situle z Magdalenske gore, in spadajo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem. Novomeške situle so iz sklepnega obdobja situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na tamkajšnjem območju delovala situlska delavnica.

Situlska umetnost se usmerja predvsem v upodabljanje dejavnosti starejšeželeznodobnih ljudi in je zato v prazgodovinskem obdobju, ko to območje še ni poznalo pisave, dragocen dokument in odsev takratne tako imenovane halštatske kulture.