V Muzeju umetnosti XXI. stoletja Maxxi ob robu razstave prirejajo tudi posebna srečanja o zgodovini in umetnosti nekdanje skupne države. Sinoči je bila to konferenca z naslovom Italija in razpad Jugoslavije.

Specialistki za geopolitična vprašanja, nekdanji in zdajšnji politiki: konferenca v Maxxiju je ponudila spomine in vznemirjenost, čeprav je od konca skupne države minilo trideset let.

"V Italiji je takrat vladalo prepričanje, da je bolje, če Jugoslavija ostane združena. Pomisleke smo imeli dlje kot drugi. Glede priznavanja neodvisnosti novih držav se je Evropska skupnost takrat razklala," pove Nelli Feroci, predsednik Inštituta za mednarodne zadeve IAI.

Mitterand: Rešitev za ohranitev vezi med narodi Jugoslavije v pridružitvi EU-ju
Osrednji udeleženec je bil dvakratni italijanski premier Giuliano Amato. Spomnil se je svojih pogovorov s francoskim predsednikom Mitterandom, ki je edino rešitev za ohranitev vezi med narodi Jugoslavije videl v priključitvi vseh Evropski uniji. Amato je srbskim sogovornikom svojčas zagotavljal, da jih Evropa pričakuje ob stoletnici atentata na Franca Ferdinanda. Zdaj upa, da vsaj leta 2024.

Da bi se morali podvizati pri vključevanju preostalih držav v Evropsko unijo, meni tudi generalni sekretar Srednjeevropske pobude Roberto Antonione. "Slovenska pot je lahko drugim za vzor," še pravi.

Slovenija trenutno pod drobnogledom Italije
Nelli Feroci doda, da je Slovenija trenutno pod drobnogledom, saj da jo vodi vlada, ki se je pri nekaterih temah nagnila k drugačnim stališčem, kot jih ima Italija.

Ob robu razstave Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije, ki ostaja odprta do 12. septembra, sledi še nekaj dogodkov: nova okrogla miza 6. julija, srečanje z Marino Abramović 16. julija ter lekcija Slavoja Žižka 20. julija.