Družinsko drevo Leonarda da Vincija sega od leta 1331 do danes in obsega 21 generacij od očeta do sina, je bilo po desetletjih preučevanja rekonstruirano iz zgodovinskih dokumentov, sta po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa povedala ustanovitelj Museo Ideale Leonardo da Vinci Alessandro Vezzosi in predsednica Združenja za dediščino Leonarda Da Vincija Agnese Sabato.

Sorodna novica Leonardo da Vinci je raziskoval tudi v Sloveniji

Identificirali kar 13 prej neznanih sorodnikov
V članku, objavljenem v reviji Human Evolution, so povzeli ugotovitve študije v okviru katere so identificiranih nič manj kot 14 živih sorodnikov po moški liniji, od tega je bilo 13 doslej neznanih. Ugotovitve strokovnjakov bodo pomagale rekonstruirati genetski profil tega velikega umetnika, znanstvenika, misleca in vrhovnega vzornika renesančnega človeka.

Vezzosi je za Anso povedal, da so "že leta 2016 identificirali 35 Leonardovih živih sorodnikov, ki pa so bili večinoma posredni, plod vzporednih odnosov tudi po ženski liniji, kot v najbolj znanem primeru režiserja Franca Zeffirellija: torej to niso bili ljudje, ki bi nam lahko dali koristne informacije o Leonardovem DNK-ju in zlasti o kromosomu Y, ki se prenaša na moške potomce in ostaja skoraj nespremenjen 25 generacij." Leonardo sam sicer ni imel otrok, imel pa je vsaj 22 polbratov. Njegovi posmrtni ostanki so se izgubili v spopadih med katoliki in hugenoti kmalu po njegovi smrti v letu 1519.

Vse od enega do 85 let stari sorodniki
Po Vezzosijevih besedah lahko zdaj pride do preboja s temi na novo znanimi neposrednimi potomci po moški liniji, ki izvirajo od njegovega očeta Ser Piera in njegovega polbrata Domenica, ki sta zdaj tako rekoč živa. "Stari so od enega leta do 85 let, ne živijo prav v Vinciju, temveč v sosednjih občinah vse do Versilije (na toskanski obali) in imajo vsakdanje poklice, kot so referent, geodet, obrtnik," je še dodal.

S študijo so tudi zapolnili nekatere praznine in odpravili nekaj zmot, izvirajočih iz preteklega raziskovanja. Primerjava bioloških podatkov bi lahko potencialno pomagala tudi pri preverjanju pristnosti umetniških del in materialov, ki jih je uporabljal Leonardo.

Družni projekt številnih ustanov
V prihodnjih mesecih bodo analizirali DNK teh živečih sorodnikov, da bi prispevali k raziskavam mednarodne projektne skupine Leonardo Da Vinci DNA Project, ki jo vodi Jesse Ausubel z univerze Rockefeller v New Yorku, podpira pa jo Fundacija Richarda Lounsberyja. V projektu sodelujejo tudi Inštitut J. Craig Venter v La Jolli v Kaliforniji ter še nekaj drugih univerz in odmevnih raziskovalnih središč, vključno z oddelkom za biologijo univerze v Firencah, ki ga vodi David Caramelli.

Kot je zapisano v članku, bi se lahko po potrditvi Leonardovega DNK-ja na podlagi tega posvetili iskanju odgovorov na vprašanja, ki vključujejo iskanje razlogov za njegovo genialnost, podatke o geografskem izvoru staršev, fizični moči, prezgodnjem staranju, levičarstvu, prehranjevanju, zdravju in morebitnih dednih boleznih ter izrednem vidu, sinesteziji in drugih čutnih zaznavah.