Leonardo da Vinci (1452‒1519). Foto: Wikipedia
Leonardo da Vinci (1452‒1519). Foto: Wikipedia

Postavitev, ki so jo pripravili v sklopu slovesnosti ob 500. obletnici genijeve smrti, združuje okoli 200 eksponatov. Razstava sledi njegovim tehnološkim in znanstvenim inovacijam ter prikazuje, kako je nastal Leonardov mit.

Evropski državljan sveta pred svojim časom
Kustos razstave Claudio Giorgione je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP Leonarda da Vincija označil kot "evropskega državljana sveta". Renesančni genij se je posvečal številnim področjem, od slikarstva, kiparstva in arhitekture, pa do znanosti, matematike in astronomije.

Postavitev je na ogled v desetih sobah, ki so posvečene posameznim poljem genijevega zanimanja. Predstavlja njegove arhitekturne študije, tehniko risbe in uporabo perspektive, izboljšave obrambnih sistemov ter stroje. Na njej je mogoče videti tudi modele predhodnikov tanka, padala in helikopterja ter krila, ki so povzeti po Da Vincijevih skicah, še piše AFP.

Razstava Znanost pred znanostjo je v rimskem Kvirinalu (Scuderie del Quirinale) na ogled do 30. junija. Foto: Wikipedia
Razstava Znanost pred znanostjo je v rimskem Kvirinalu (Scuderie del Quirinale) na ogled do 30. junija. Foto: Wikipedia

Najplodovitejša dela v rimskem obdobju
Leonardo da Vinci (1452‒1519) se je rodil v Anchianu pri Vinciju, od koder torej tudi njegovo poimenovanje. Mladost je preživel v Firencah, nato 18 let živel v Milanu; prav ta leta veljajo za njegova najbolj plodovita.

Deloval je še v Rimu, na starost pa zapustil Italijo in odšel v Francijo, kjer mu je gostoljubje ponudi francoski kralj Franc I. Zagotovo sta slika Mona Liza, ki jo danes hranijo v pariškem muzeju Louvre, in freska Zadnja večerja v cerkvi Santa Maria delle Grazie v Milanu med njegovimi najbolj znanimi deli.

Postavitev Znanost pred znanostjo je v rimskem Kvirinalu (Scuderie del Quirinale) na ogled do 30. junija.