Sorodna novica Obtožujem!

Alfred Dreyfus (1859–1935) je bil častnik francoske vojske in pripravnik elitnega generalštaba, zaposlen na obrambnem ministrstvu. Leta 1894 je bil zaradi očitane mu veleizdaje in prodaje vojaških skrivnosti nemškim diplomatom obsojen na prestajanje dosmrtne kazni na zloglasnem Hudičevem otoku v tropski Francoski Gvajani. Dve leti pozneje je polkovnik Georges Picquart, ki je delal za obveščevalno službo, ugotovil, da je Dreyfus nedolžen in da je dejanski vohun Ferdinand Walsin Esterhazy.

Korupcija, goljufije, antisemitizem ...
Informacije o tej veliki zmoti so prišle v javnost, afera pa se je s tem preselila v družbenokritično sfero. Romanopisec Emile Zola je med drugim na takratnega francoskega predsednika Felixa Faureja naslovil pismo z naslovom J'accuse (Obtožujem). V svojem zapisu je razkril skorumpiranost vrha francoske vojske, namerne nepravilnosti, ponarejanje dokazov, goljufije, laži, sodne malomarnosti in prikrivanje. Ob vsem tem je francosko vlado obtožil tudi antisemitizma.

V letu po objavi Zolajevega pisma oziroma manifesta je sledila obnovitev postopka. O zadevi je presojalo vojaško sodišče, ki je znova odločilo, da je Dreyfus kriv, a z olajševalnimi okoliščinami. Kazen so mu zmanjšali na desetletje zapora. Da bi pomirili javnost, so Dreyfusa pomilostili, znova je lahko nastopil vojaško službo, dokončno pa je bilo njegovo ime oprano šele leta 1906, ko je Esterhazy končno le priznal, da je on pravi vohun.

Več kot desetletje razklana država
Odmevna afera Dreyfus, ki velja za francosko afero 19. stoletja, je Francijo za več kot desetletje razdelila na dva tabora. Na eni strani so bili t. i. dreyfusovci, ki so nastopili proti konservativni antisemitski vojaški kasti, na drugi pa so bili podporniki teh konservativnih sil.

Leta 2019 je Roman Polanski posnel film o tej aferi, ki ga je naslovil kar z Zolajevim Obtožujem. Po njegovih besedah ta afera še zmeraj velja za "simbol krivice, ki jo je v imenu nacionalnega interesa sposobna zagrešiti politična oblast". In kot je še dodal režiser: "Iz velikih zgodb pogosto nastanejo veliki filmi in Dreyfusova afera je izjemna zgodba. Zgodba o človeku, obtoženem po krivem, je vedno zanimiva, ta afera pa je tudi zelo aktualna glede na ponovni razmah antisemitizma, ki smo mu priča v zadnjem času."

Rokopis uvrščen med francoske zgodovinske spomenike
Ob letošnji 125. obletnici Zolajeve objave v časopisu L'Aurore so v Francoski nacionalni knjižnici razstavili rokopis pisma, ki ga je knjižnica kupila leta 1991, potem ko je bil uvrščen med zgodovinske spomenike. Zola je obveljal za enega Dreyfusovih najvplivnejših zagovornikov, pisateljevo posredovanje pa je prineslo ključni preobrat v tej aferi, ki je zaradi njega dobila tudi svetovne razsežnosti.