Mesto Mes Ajnak, za katerega se predvideva, da je staro med 1000 in 2000 leti, je ležalo na stičišču helenistične in indijske kulture ter je veljalo za eno najuspešnejših trgovskih središč na svilni cesti. Danes leži v pokrajini Logar na vzhodu Afganistana.
Najdišče, primerljivo s Pompeji in Machu Picchujem
Mes Ajnak v perzijščini pomeni majhen vir bakra, saj je to – nekoč sicer ogromno – mesto zraslo zaradi tamkajšnjih nahajališč bakra. Po velikosti in pomenu je Mes Ajnak primerljiv z antičnimi rimskimi Pompeji in Machu Picchujem v sedanjem Peruju. Arheologi so na njegovem območju odkrili budistične samostane, stupe, trdnjave, upravne zgradbe in bivališča ter na stotine kipov, fresk, keramike, kovancev in rokopisov.
Mesto je bilo stoletja pozabljeno, vse dokler ga ni znova odkril francoski geolog v zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja. Njegove ruševine se raztezajo na površini 1000 hektarjev, in sicer visoko na masivnem vrhu, rjava barva katerega nakazuje prisotnost bakra. Mes Ajnak je kljub ropanju na začetku stoletja "eno najlepših arheoloških najdišč" na svetu, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal Bastien Varoutsikos, arheolog francoskega podjetja Iconem, ki si prizadeva za digitalizacijo mesta in njegove dediščine.
Avgusta lani so v Afganistanu oblast znova prevzeli talibani, čemur je sledila zamrznitev mednarodne pomoči. Iz tega pa je izšla potreba novih oblastnikov, da najdejo prav tako nove finančne vire, zaradi česar je rudarjenje postalo prednostna naloga. To pa lahko vodi v prisilno končanje nadaljnjih arheoloških dejavnosti.
Znova prioritetni projekt za Kabul in Peking
Kitajski rudarski velikan Metallurgical Group Corporation (MCC) je bil že leta 2007 na čelu državnega konzorcija. Ta se je pozneje preimenoval v MJAM (MCC-JCL Aynak Minerals) in s Kabulom podpisal pogodbo v vrednosti treh milijard ameriških dolarjev za pridobivanje bakra za obdobje treh desetletij. 15 let pozneje rudnika še zmeraj ni, kar je posledica negotovih varnostnih razmer v Afganistanu ter nesoglasij med Pekingom in Kabulom glede finančnih pogojev pogodbe.
Vendar je projekt zdaj znova postal prioriteten za obe strani in pogovori, kako naprej, že potekajo. S tem se tudi krepijo bojazni, da bi brez nadzora lahko prišlo do izginotja mesta. MJAM je sicer prvotno premaknil začetek delovanja rudnika za tri leta, da bi arheologom omogočil, da se osredotočijo na območje, ki ga rudnik neposredno ogroža. To obdobje se je nenamerno podaljševalo, saj so varnostne razmere kitajski strani preprečile gradnjo načrtovane infrastrukture. Posledično je bilo odkritih na tisoče predmetov, pri čemer so nekatere izmed njih odpeljali v kabulski muzej, druge hranijo v bližini.
Talibani trdijo, da bodo ohranili Mes Ajnak
Marca 2001 so Talibani pretresli mednarodno javnost z razstrelitvijo velikanskih Bud v dolini Bamijan v osrednjem Afganistanu. A tokrat zatrjujejo, da so odločeni ohraniti Mes Ajnak. Številni ostanki so sicer preprosto preveliki ali prekrhki, da bi jih bilo mogoče premakniti, zato se ocenjuje, da jih bo doletelo izginotje. Kitajci namreč dajejo prednost dnevnemu kopu pred podzemnim rudarjenjem. In če bodo projekt nadaljevali, bi to pomenilo, da bo bakrena gora pokopala vse ostanke preteklosti.
V Afganistanu se sicer nahajajo ogromni mineralni viri bakra, železa, boksita, litija in drugih redkih kovin, za katere ocenjujejo, da so vredne več milijard ameriških dolarjev. Po navedbah AFP-ja talibani upajo, da bodo na račun rudnika Mes Ajnaka zaslužili več kot 300 milijonov ameriških dolarjev letno, kar predstavlja približno 60 odstotkov celotnega letošnjega državnega proračuna. Talibani si posledično prizadevajo za pospešitev procesa rudarjenja na tem območju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje