"Če hočemo mladim pokazati, kaj se je dogajalo leta 1991, je pomembno, da kar največ šol obišče ta muzej, ker jim bomo lahko tako pokazali v naravi, kaj se je dogajalo, in mogoče jih bo to tudi bolj zanimalo, kot da se o tem suhoparno učijo iz učbenikov," je še povedal.

V petnajstih letih je iz podirajočih se vojašnic nastal največji slovenski muzejski kompleks, ki ga je v letu 2018 obiskalo več kot 50.000 obiskovalcev. Foto: Nebojša Tejić/STA
V petnajstih letih je iz podirajočih se vojašnic nastal največji slovenski muzejski kompleks, ki ga je v letu 2018 obiskalo več kot 50.000 obiskovalcev. Foto: Nebojša Tejić/STA

Vpis pivškega muzeja so danes zaznamovali na posebni slovesnosti, ki se je je poleg premierja udeležil tudi minister za kulturo Zoran Poznič.

 Foto: Nebojša Tejić/STA
Foto: Nebojša Tejić/STA

Na slovesnosti so spomnili na zamisel izpred 15 let, da bi iz opuščene pivške vojašnice osnovali muzej. V 15 letih je iz podirajočih se vojašnic nastal največji slovenski muzejski kompleks, ki ga je v letu 2018 obiskalo več kot 50.000 obiskovalcev. To ga uvršča med najbolj obiskane slovenske muzeje, čeprav še ni bil deležen financiranja s strani države.

Pred slovesno vročitvijo sklepa o vpisu direktorju Janku Boštjančiču je predsednik vlade v nagovoru povedal, da je muzej namenjen "generacijam, ki nismo doživele, razen osamosvojitvene vojne, prejšnjih vojn in prejšnjega dogajanja, ter da ne bi to utonilo v pozabo".

Muzej je zanj dokaz, da se "vendarle tudi v naši državi, kljub vsej birokraciji, da nekaj narediti, zato da se otroci ne učijo samo iz suhoparnih šolskih učbenikov," je še dodal.

Razvid je javna listina, v katero se vpisujejo muzeji, ki izpolnjujejo osnovne prostorske, finančne in kadrovske zahteve za hranjenje dediščine ter njenega varstva. V razvid se lahko vpisujejo tudi muzeji, ki ne opravljajo državne javne službe muzejev, izpolnjujejo pa zahteve. V Sloveniji je 57 muzejev vpisanih v razvid, kar pomeni, da izpolnjujejo zakonsko določene pogoje poslovanja. Od tega je 13 državnih muzejev, 38 muzejev, ki imajo pooblastilo za opravljanje državne javne službe, in šest brez pooblastila.

Minister za kulturo Zoran Poznič pa je obljubil, da bodo poskušali najti možnost, da bi pivški muzej tudi financirali.

Ena od prelomnic v razvoju projekta
Vpis Parka vojaške zgodovine v razvid muzejev je ena od prelomnic v razvoju projekta. Med prejšnje prelomnice se uvrščata prihod podmornice P-913 Zeta – donacije Republike Črne gore leta 2011 in umestitev helikopterja Gazela TO-001 Velenje v muzejsko zbirko (leta 2012). Med prelomnimi pridobitvami velja spomniti še na nemško vojaško lokomotivo 52-4936 (leta 2016), ki je največji in najtežji eksponat v Parku vojaške zgodovine.

Nov paviljon in garaža za vozne eksponate
Ključna razvojna prelomnica je bila celovita ureditev kompleksa Parka vojaške zgodovine, ki je bila izvedena v letih 2014/15. V okviru tega projekta sta bila sezidana nov paviljon in garaža za vozne eksponate, prenovili pa so tudi glavno stavbo in precejšen del infrastrukture parka.

V razvid muzejev pri ministrstvu za kulturo je pivški muzej vpisan kot 57., 13 med njimi je državnih, je ob robu današnje slovesnosti povedala sekretarka na direktoratu za kulturno dediščino Nada Zorn.

Park je tako danes sodobno zasnovan muzejski kompleks, ki je edinstven v Sloveniji in v sosednjih državah. Bogate zbirke in razstave pomembno dopolnjuje zlasti vozni del zbirke, ki združuje nekaj izjemnih zgodovinskih oklepnikov v voznem stanju. Dodatno vrednost po mnenju obiskovalcev predstavljajo doživetja, kot sta obisk notranjosti podmornice ali pa izkušnja letenja na simulatorju MiG-21. Foto: Nebojša Tejić/STA
Park je tako danes sodobno zasnovan muzejski kompleks, ki je edinstven v Sloveniji in v sosednjih državah. Bogate zbirke in razstave pomembno dopolnjuje zlasti vozni del zbirke, ki združuje nekaj izjemnih zgodovinskih oklepnikov v voznem stanju. Dodatno vrednost po mnenju obiskovalcev predstavljajo doživetja, kot sta obisk notranjosti podmornice ali pa izkušnja letenja na simulatorju MiG-21. Foto: Nebojša Tejić/STA