Svetovno znani poslikani apnenčasti doprsni kip, ki glede na ocene izvira iz leta 1345 pr. n. št., je leta 1912 v Tell el-Amarni, ki leži približno 300 km južno od Kaira, odkrila nemška arheološka odprava pod vodstvo Ludwiga Borchardta in ga naslednje leto poslala v Berlin.

Amarna je bila krajše obdobje prestolnica Nefretetinega moža, faraona Ehnatona iz 18. dinastije, ki je vladal približno do leta 1335 pr. n. št. Ehnaton je bil znan kot krivoverski kralj, saj je spodbujal čaščenje boga Atona in izključeval druge egipčanske bogove. Njegova vladavina pa je prinesla tudi radikalne spremembe v tamkajšnji umetnosti.

Želja po repatriaciji "treh glavnih čudovitih predmetov"
Havas je že v preteklosti pozval k vrnitvi tega kipa. V aktualni peticiji, objavljeni v soboto, zahteva njegovo vrnitev, češ da je bil kip po odkritju nezakonito odnesen iz Egipta. "Danes sporočamo, da Egipt – to je nacionalni odbor in ne vladni odbor – zahteva vrnitev doprsnega kipa Nefretete," je zapisal.

Nadalje je ljudi pozval k obisku njegove spletne strani, kjer je mogoče podpisati peticijo: "S podpisom pokažete, da bi radi, da se ta doprsni kip vrne." Poudaril je še, da ne poziva k repatriaciji predmetov, ki so bili zakonito odnešeni iz Egipta, poroča Reuters.

Havasova kampanja je tudi tokrat osredotočena na repatriacijo "treh glavnih čudovitih predmetov", ob kipu Nefretete še kamna iz Rosette, ki ga hranijo v Britanskem muzeju v Londonu, in zodiakalni strop templja iz mesta Dendera, ki pa je del zbirke Louvra v Parizu.

Nemčija je še zmeraj drugačnega mnenja
A nemška stran trdi, da je Egipt pooblastil Nemčijo za začetek izkopavanj, da bi odkrili kip Nefretete za berlinske muzeje. Kot piše Deutsche Welle (DW), je po mnenju nemških strokovnjakov za umetnost dogovor vključeval razdelitev na pol za vsako stran približno 10.000 predmetov, najdenih v zameno za finančna sredstva Jamesa Simona (1851–1932), berlinskega umetniškega mecena, nemško-judovskega podjetnika, zbiratelja umetnin in filantropa.

100 let od predstavitve kipa nemški javnosti
Glede na dogovor je predstavnik egiptovske vlade izbral polovico predmetov, ki je ostala v domovini, drugo polovico pa so odpeljali v Nemčijo – vključno z omenjenim doprsnim kipom, ki je bil nato leta 1924 prvič razstavljen v Novem muzeju in je postal velika turistična atrakcija. Čez leta je postal tudi eno izmed najbolj kopiranih del starodavnega Egipta.

A kmalu po tem, ko so kip predstavili javnosti v Berlinu, je izbruhnil spor med Nemčijo in Egiptom, ki je bil takrat britanski protektorat, o tem, komu pripada dragocena stvaritev. Med drugo svetovno vojno je bil kip skrit, proti koncu spopadov pa so ga preselili v Egipčanski muzej v Zahodnem Berlinu, kjer je ostal, vse dokler ni bil leta 2009 prestavljen znova nazaj v Novi muzej.

Kairo je čez desetletja večkrat pozval k vrnitvi kipa ter obtožil nemškega egiptologa in vodjo arheoloških izkopavanj Borcharda, ki je vodil izkopavanje, da ga je pravzaprav pretihotapil iz Egipta, še piše DW.