Novo razstavo Arheološko bogastvo Bele krajine bodo v Belokranjskem muzeju Metlika, ki ima prostore v metliškem gradu, odprli danes ob 17. uri, in sicer skoraj pol stoletja od odprtja njene predhodnice.

Celovitost, izvirnost in uravnoteženost so bila osnovna izhodišča pri postavitvi nove postavitve, je povedala njena avtorica in arheologinja Lucija Grahek. Bela krajina je geografsko jasno zamejen del Slovenije s svojimi značilnostmi, zato je avtorica razstave želela arheološko dediščino vseh treh tamkajšnjih občin predstaviti uravnoteženo. Postavitev je želela uravnotežiti tudi kronološko, z vsemi razstavljenim najdbami pa celovito predstaviti razvoj poseljenosti belokranjskega območja v vseh arheoloških obdobjih.

Najstarejše odkrito belokranjsko naselje
Lucija Grahek je med glavnimi predstavljenimi najdišči opozorila na najstarejše odkrito belokranjsko naselje v Moverni vasi pri Semiču, v sobi s tako imenovanimi kovinskimi dobami pa z gradivom belokranjskih najdišč predstavljajo človekov razvoj od bakrene do mlajše železne dobe. Predstavljene so tovrstne najimenitnejše belokranjske najdbe in izpostavljeni predmeti, po katerih se Bela krajina nekoliko razlikuje od dolenjskih in drugih slovenskih arheoloških najdb.

Sorodna novica Zlatnik iz Podzemlja, največja dragocenost v trezorju Belokranjskega muzeja

Tudi najstarejši v Sloveniji odkriti denar
Ena izmed razstavnih sob je v celoti posvečena železnodobnemu kompleksu v Podzemlju pri Metliki, v tej sobi je na ogled tudi najstarejši v Sloveniji odkriti denar oziroma zlatnik. Gre za keltsko imitacijo staterja ali novca Aleksandra Velikega iz prve polovice 3. stoletja pred našim štetjem, ki so ga med zaščitnimi arheološkimi raziskavami našli leta 2018.

Replike predmetov, ki se jih obiskovalci lahko dotaknejo
Nadaljnje razstavne sobe predstavljajo tudi antično in zgodnjekrščansko obdobje. Del razstave so z replikami predmetov, ki se jih je dovoljeno dotikati, namenili tudi didaktiki, poseben arheološki kotiček pa mlajšim obiskovalcem. Del razstavnega prostora so namenili tudi občasnim manjšim arheološkim razstavam, je še dodala Grahkova.

Novo stalno arheološko razstavo so pripravljali dve leti, oblikoval jo je novomeški arhitekt-oblikovalec Jurij Kocuvan. Umeščena je v širšo stalno muzejsko razstavo Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij, in sicer kot njen prvi del. Po besedah direktorice muzeja Andreje Brancelj Bednaršek so v pripravi tudi razstavni katalog, razno spremljevalno in promocijsko gradivo.

Približno tretjino finančnih sredstev za vzpostavitev razstave je prispevalo ministrstvo za kulturo, približno polovico pa metliška občina. Del lastnega denarja je prispeval še muzej, za preostanek so poskrbeli preostali občini ustanoviteljici, Črnomelj in Semič, ter donatorji. V muzeju nameravajo sicer omenjeno širšo stalno postavitev od arheološke naprej v prihodnjih letih prenoviti ali delno popolnoma na novo urediti. Glede na napoved direktorice muzeja se bo postavitev začela s srednjim vekom.

Po besedah direktorice Andreje Brancelj Bednaršek bo Belokranjski muzej Metlika po nekaj manj kot 50 letih v kratkem končno dobil tudi redno zaposlenega arheologa.