Postavitev Svet Stonehengea v Britanskem muzeju v Londonu v ospredje postavlja presenetljivo prefinjene ljudi, ki so zgradili oziroma postavili ta znameniti kamniti krog, ki je ena od najbolje obiskanih znamenitosti v Veliki Britaniji.
Velika razstava z več kot 400 predmeti
"Vsi imamo občutek, da poznamo Stonehenge. Mimo njega se peljemo po avtocesti A303, ga obiščemo kot šolarji ali na ogled pripeljemo svoje otroke. Toda pogosto ne vemo veliko ali se nam zdi, da ne vemo veliko o svetu, ljudeh, ki so postavili ta spomenik, in o ljudeh, ki so se mu prišli poklonit," je po pisanju Associated Pressa (AP) dejal glavni kustos postavitve Neil Wilkin.
Razstava predstavlja več kot 430 predmetov, nabranih iz vse Evrope, ki obiskovalcem približajo ljudi, ki so ustvarili Stonehenge, in njihov svet. To je bil čas radikalnih sprememb, ki so ga zaznamovali tehnološki napredek, obsežne migracije in družbene preobrazbe. Prek predstavljenih predmetov se raziskujejo skupine ljudi, ki so druga za drugo živele na tem območju, ki leži 130 kilometrov jugozahodno od današnjega Londona. Polnomadskim neolitskim kmetom, ki so zaslužni za prvo fazo Stonehengea – s kamni, ki so jih vlekli 250 kilometrov iz Walesa – so sledili kmetje, trgovci in bojevniki bronaste dobe, ki so imeli močne vezi s celinsko Evropo.
Odraz spreminjajoče se družbe
Razvijajoča se uporaba Stonehengea odraža to spreminjajočo se družbo. Sprva je bil pokopališče, kjer so pokopali kremirane posmrtne ostanke od 150 do 200 moških, žensk in otrok, tako rekoč povprečnih pripadnikov družbe. "Ljudje pogosto sprašujejo, ali je tako kot piramide. Toda sredi tega spomenika ni faraona," je dejal kustos in dodal, da je šlo najbrž za "komunalno podjetje". Po Wilkinovih besedah je spomenik pozneje postal kraj "čaščenja prednikov in obredov", ki je že takrat privabljal obiskovalce od daleč.
Slava tega kamnitega kroga se odraža tudi v predmetu, ki je kot prvi na ogled na razstavi. Gre za starodavno skodelico, katere oblika posnema Stonehenge. "To je skoraj kot prazgodovinski spominek," je povedala kustosinja projekta Jennifer Wexler.
Sonce je bilo osrednjega pomena za življenje in verovanja teh starodavnih družb. In tako je Stonehenge usklajen s sončnim vzhodom in sončnim zahodom na poletni in zimski solsticij, ključna datuma v koledarju starodavnih kmetovalcev. Pravzaprav se še danes največje množice ljudi zgrinjajo tja prav ob solsticijih.
"Zvezda razstave" je prišla iz Nemčije
Osrednji predmet razstave pa je nebesni disk iz Nebre, ki je najstarejša znana konkretna upodobitev vesolja na svetu in ga je Britanskemu muzeju za to razstavo posodil Državni muzej za prazgodovino v nemškem mestu Halle. Na podlagi tipološke klasifikacije povezanih najdb je starost diska ocenjena na 3600 let. Našli so ga leta 1999 v bližini kraja Nebra v nemški zvezni deželi Saška Anhalt.
Premer tega 2,2-kilogramskega bronastega diska z modrozeleno patino znaša 30 centimetrov. Krasijo pa ga zlati simboli, ki naj bi predstavljali sonce, luno, zvezde, solsticije in ozvezdje Plejade. Vendar to zlato prihaja iz Cornwalla v jugozahodni Angliji – kar dokazuje, da so bili starodavni Britanci bolje povezani, kot bi si mislili. "Ljudje so bili radovedni in pustolovski, čeprav so imeli relativno kratko življenje v primerjavi z nami. V tistem času je bilo res veliko mobilnosti in migracij," je pokomentiral kustos.
S kovino tudi manj enakopravnosti družbe
Kultura kamene dobe, iz katere je zrasel Stonehenge, se je izpela prav z mobilnostjo ljudi, saj so priseljenci iz Evrope, ki so obdelovali kovine, prinesli družbene, tehnološke in demografske preobrazbe. Po besedah Jennifer Wexler je kovina prinesla bolj neenakopravno družbo, "ker so ljudje dobili dostop do teh bleščečih materialov in so izdelovali te čudovite predmete".
Kovina je pomenila, da so ljudje lahko nosili pomembne simbole s seboj, kar je nemara tudi zmanjšalo potrebo po kamnitih spomenikih, kakršen je Stonehenge. V svoji zadnji fazi uporabe je Stonehenge postal nekakšen statusni simbol, obdan z gomilnimi grobišči, saj si je v njegovi bližini družbena elita poiskala svoje zadnje počivališče.
Wilkin je dejal še, da želi razstava poudariti človeško plat prehoda iz neolitika v bronasto dobo. "Poznamo jo kot tehnološko spremembo. Toda tisto, kar smo lahko dosegli s to razstavo, je pokazati, da je imel ta prehod velik vpliv na prepričanja ljudi in na to, kako so dojemali svojo identiteto," je sklenil kustos razstave, ki je na ogled danes do 17. julija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje