V soboto bodo tako največjo najdbo novcev iz obdobja rimskega imperija na svetu spet postavili na ogled javnosti. Rimski zaklad, ki so ga v Trierju, enem najstarejših mest na nemških tleh, našli leta 1993 med gradbenimi deli, so pred tremi leti skušali trije moški ukrasti, ampak zaradi neprebojnega stekla vitrine poskus ni uspel.

Čeprav je tedaj direktor Porenskega deželnega muzeja Marcus Reuter dejal, da je muzejski varnostni sistem opravil svojo nalogo, je bil incident zadosten razlog, da začasno umaknejo kovance iz razstavnega prostora, dokler vitrine ne opremijo z novo varnostno tehnologijo, poroča Deutche Welle. Pred nedavnim zaključena prenova sistema je stala približno milijon evrov.

V vmesnem času so kovance po besedah direktorja hranili na varnem mestu. Trenutno so vključeni v razstavo o zgodovini denarja od Keltov do 20. stoletja. Razstava postavlja na ogled kakšnih 14.000 kovancev iz različnih dob. Deželni muzej hrani eno največjih arheoloških zbirk v Nemčiji, v svoji numizmatični zbirki pa hranijo približno 210.000 kovancev.

T. i. zlati zaklad iz Trierja obsega približno 25000 kovancev, ki skupaj tehtajo 18,5 kilograma. Našli so jih med gradnjo parkirišča v mestu, ki je zrastel na ostankih rimske naselbine Augusta Treverorum. Strokovnjaki domnevajo, da je kovance leta 196 med državljansko vojno lastnik skril v kletne prostore. Na kovancih, ki so izdelani skoraj iz čistega zlata, je najti podobe 29 rimskih cesarjev, cesaric in drugih članov cesarske družine. Najstarejši kovanci so bili skovani med Neronovim vladanjem, v letih 63 oz. 64, najmlajši pa v obdobju Septimija Severa, nekje med letoma 193 in 196.

Odkritje je bilo v 90. letih v arheoloških in zgodovinskih krogih prava senzacija. Podrobnejša študija je pokazala, da ni šlo za imetje nekega posameznika, ampak je najverjetneje pripadalo uradni zakladnici, s katero se je skrbno upravljalo. Zaklad so verjetno prvič skrili že leta 167, najverjetneje zaradi divjanja Antoninske kuge, zadnjič pa, ko je Augusto Treverorum oblegal tekmec tedanjega cesarja Septimija Severa Klodij Albin. Septimij Sever je Klodija Albina leta 197 porazil bitki pri Lugdunu (Lyon) v Galiji, že leto prej pa je zaradi vihranja vojne verjetno takratni upravljavec zakladnice kovance skril, podatke o nahajališču pa odnesel v s seboj grob. Kovanci bi bili tedaj vredni toliko, kot so znašale letne plače kakšnih 130 rimskih vojakov.